Franja

gēnesi f

1. izvor, nastanek, razvoj, geneza:
la genesi di un'opera d'arte geneza umetniškega dela

2. m relig. Geneza

genesis [džénisis] samostalnik
nastanek, izvor, geneza

gèneza ž (gr. genesis) geneza, izvor, nastanek

genéză -e f izvor, nastanek, razvoj, geneza

germe [žɛrm] masculin kal, klica, mikrob; figuré izhodišče, izvor, prvi začetki

germe d'une maladie kal bolezni
germe de discorde kal nesloge
être porteur de germes de la tuberculose nositi klice tuberkuloze

gērme m

1. zarodek, klica:
germe patogeno bolezenska klica

2. kal, zametek:
in germe v kali, v zametku

3. pren. izvor, vir, začetek:
il germe della corruzione izvor korupcije

germen (množina: gérmenes) moški spol klica, kal, poganjek; bakterija; tros; izvor, vir

en germen bodoči, in spe

germōglio m (pl. -gli)

1. klica, kal, poganjek, brst

2. pren. knjižno izvor, vzrok, začetek

Herkunft, die, poreklo, izvor

Herleitung, die, izpeljava; Mathematik, von Gesetzen aus: izpeljevanje, izvajanje; Biologie izvor

inchoation [inkouéišən] samostalnik
začetek, izvor

incūnābula -ōrum, n (kakor cūnābula iz cūnae zibel)

1. (traki) povezači, poveze, povoji: fásciis opus ést, pulvinis, cúnis, incunábulis Pl., infantium puerorum i. Ci.

2. meton. zibel(ka), in sicer =
a) prva (otroška) leta: Val. Max., Suet., ab incunabulis odio imbutus.
b) rojstni kraj, prvo (pre)bivališče: incunabula nostra Ci., Iovis incunabula Creta O.

3. metaf. izvor, prvi začetek: Q., Amm., in eis locis incunabula reperiuntur deorum C., i. doctrinae Ci., non incunabula haec tibi, Caesar, et rudimenta Plin. iun. to niso bila tvoja prva dejanja, Cezar, niti prvi junaški poskusi.

infanzia f

1. otroštvo

2. otroci

3. pren. začetek; izvor

initium -iī, n (inīre)

1. začetek, pričetek, izvor, izvir: Corn., Amm., quomodo initium nobis rerum omnium ortus noster adfert, sic exitum mors Ci., silentii finem hodiernus dies adtulit idemque initium dicendi Ci., veris initium Ci., anni Suet., generis, accusationis, furoris Ci., belli Ci., C., ut male posuimus initia, sic cetera sequentur Ci., pauca repetere ab initio T., primum initium L., primis initiis Iust., inter initia Iust., i. a precibus Plin. iun., i. struere, incohare T., facere Suet., i. ortum est T., initium ab aliqua re sumere, facere Ci. ali capere ab (ex) re C., Q. pričeti z … , initium ducere ex aliqua re Q., duro initio uti N., natus obscurissimis initiis Vell. neznanega rodu; ret.: initia Tiberii T. začetek Tiberijeve vladavine, novis initiis opus est Cu. potrebne so nove avspicije. Pogosto adv.
a) abl. initiō v začetku, spočetka, sprva: quod dixi initio Ci., nemo fuit i. tam impudens Ci., quemadmodum i. senatus censuit Ci., iste, qui i. proditor, deinde perfuga fuit Ci., initio … mox Suet., initio … mox … novissime Suet.; z gen.: initio belli Punici, orationis, dicendi Ci.
b) z ab = od začetka: quod ego et ab initio petivi et nunc peto Ci., ab i. res quemadmodum gesta sit, exponamus Ci., quod tibi et esse antiquissimum et ab i. fuisse Ci., cui consuli non animus ab i., non fides ad extremum defuit Ci.

2. večinoma v pl.
a) naravoslovni t. t. prvine, elementi: Vell., inde est indagatio nata initiorum, unde essent omnia (gr. τὰ στοιχεῖα) Ci.; metaf. začetni nauki, začetna vodila, začetki, pričetki: initia mathematicorum Ci., i. omnis disciplinae Q.
b) dostop k misterijem, meton. tajno bogoslužje (bogočastje), misteriji (poseb. boginje Cerere): Varr., Iust., Arn., Athenae nihil melius (pepererunt) mysteriis … , quae initia adpellantur Ci.; o drugem tajnem bogoslužju: i. Samothracum Cu., Bacchi L.; potem tudi bogoslužne reči, ki so jih potrebovali pri misterijih: tuba, tympanum, … initia Cat.

ìskon m (csl.) začetek, izvor: to je iskon svega; plebejski iskon, gl. odiskona

ȉstočnīk m, ìstočnīk m
1. vir, vrelec: istočnik vode; istočnici za proučavanje našega jezika
2. potomec: istočnik kraljevske krvi
3. povzročitelj, vzrok, izvor: istočnik zla
4. vzhodnik, vzhodni veter
5. dial. prvi petek po veliki noči (pravosl.)

izvír -a m izvor, vrelo, vrutak: izvir Savice; artezijski, dolinski izvir; izvir sovraštva

izvír -a m izvor; sursă

izvírek -rka m izvor, vrelo, vrutak

korén m
1. korijen, koren: koren drevesa
korijen drveta; peteršiljev koren
peršunov korijen; izpuliti koren
iščupati korijen; koren lečen
prema narodnom vjerovanju (ver-) ljekovita (lek-) biljka sa tajnom snagom
2. početak, izvor: začeti pri -u
3. korijen: koren besede; glagolski koren
4. mat. koijen: kvadratni, drugi, kubni koren
5. anat. korijen: lasni koren
korijen dlake; nosni koren; koren nohta; jezični koren
6. črni koren bot. zmijak, Scorzonera; divji ali navadni koren bot.
mrkva Daucus carota; divji gozdni bot.
anđeoski korijen, Angelica silvestris; jelenov koren bot. v. rebrinec; koralasti koren bot.
koraljuša, Corallorrhiza trifida; rožni koren bot.
ružična rodakva, Sedum rosea; zlati koren bot.
čapljan, Asphodelus