indenture1 [indénčə] samostalnik
pravno (pismena) pogodba, pogodbena listina
ekonomija, pravno učna pogodba
pravno uradni popis; nazobčanje, cikcak, zareza
indenture of lease najemna pogodba
to take up one's indentures; ali to be out of one's indentures izučiti se, postati pomočnik
to make indentures voziti barko (pijanec)
Zadetki iskanja
- izučeváti (-újem) | izučíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. insegnare, addestrare; ammaestrare:
izučiti koga za nek poklic insegnare a qcn. un mestiere
izučiti psa za lov ammaestrare il cane alla caccia
2. pren. (tudi impers.) essere, servire di insegnamento:
to ga bo izučilo (ciò) gli sarà di insegnamento
3. imparare
4. studiare
B) izučeváti se (-újem se) | izučíti se (-ím se) imperf., perf. refl. imparare (un mestiere):
izučiti se za mehanika, šiviljo imparare il mestiere di meccanico, di sarta - Kochlehre, die, eine Kochlehre machen učiti/izučiti se za kuharja
- mizar samostalnik
(izdelovalec pohištva) ▸ asztalosizučen mizar ▸ kitanult asztalosizkušen mizar ▸ tapasztalt asztalospoklicni mizar ▸ hivatásos asztalosizdelek mizarja ▸ asztalostermékizučiti se za mizarja ▸ asztalosnak kitanulPovezane iztočnice: modelni mizar, pohištveni mizar, stavbni mizar - mlinar samostalnik
1. (predelovalec žita) ▸ molnárgrajski mlinar ▸ vármolnárizučiti se za mlinarja ▸ molnárnak kitanulLe iz kvalitetnih zrn ajde lahko mlinarji zmeljejo dobro moko. ▸ Csak jó minőségű hajdinaszemekből tudnak a molnárok jó lisztet őrölni.
2. (lastnik mlina) ▸ malomtulajdonos, molnár
Mlinarji so pogosto svoje mline na Muri selili. ▸ A malomtulajdonosok gyakran költöztették a malmaikat a Murán. - poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen - slikopleskar samostalnik
(poklic) ▸ szobafestő, festőizučiti se za slikopleskarja ▸ szobafestőnek tanult, kitanulta a festő szakmátŽe v začetku osmega razreda sem bil trdno odločen, da se bom izučil za slikopleskarja. ▸ Már nyolcadik osztályos koromban szilárdan elhatároztam, hogy szobafestőnek tanulok.sekcija slikopleskarjev ▸ szobafestő szakosztálypoklic slikopleskarja ▸ szobafestő szakma - šivilja samostalnik
(ženska, ki šiva oblačila) ▸ varrónőizučena šivilja ▸ tanult varrónődobra šivilja ▸ jó varrónőpoklic šivilje ▸ varrónői foglalkozásizučiti se za šiviljo ▸ varrónőnek tanulPoročno obleko mi je sešila šivilja, drugače pa si večinoma sešijemo vse same doma. ▸ Az esküvői ruhámat varrónőnő varrta meg, amúgy többnyire mindent magunk varrunk meg otthon. - διδάσκω [Et. iz δι-δάκ-σκω, lat. disco iz di-dc-sco, sor. δοκέω, lat. doceo, kor. dek'. – Obl. fut. διδάξω, aor. ἐδίδαξα, pf. δεδίδαχα, pass. pf. δεδίδαγμαι, aor. ἐδιδάχθην, fut. διδάξομαι, inf. aor. act. ep. διδασκῆσαι]. I. act. 1. učim, poučujem, τινά τι koga v čem, razjasnjujem, dokazujem, predavam, razlagam, zapovedujem, izobrazujem, svarim. 2. δρᾶμα, διθύραμβον naučim zbor (za igro), uprizorim igro. II. pass. poučujem se, učim se, dam se poučiti τί, z inf.; ὑπό τινος od koga. III. med. 1. izumim kaj, prisvojim si kaj. 2. dam koga poučiti, izučiti, σκυτέα za črevljarja. 3. = act. poučujem koga.
- доучивать, доучить
кого učiti koga, naučiti, izučiti koga;
что izučiti se česa;