Franja

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

síći sîđēm, oni sîdū, síđi, síđoh síđe, sìšao sìšla, sìšāvši
1. sestopiti: sići s planine, s tornja
2. stopiti s, z: sići s konja; sići s konja na magarca; sići s prijestola
3. izstopiti: sići s voza, s vlaka
4. stopiti, iti dol: sići u pakao, u jamu
5. spustiti se: sići niz Dunav
6. sići s uma, s pameti duševno oboleti; sići s pozornice umakniti se iz javnosti; sići s dnevnoga reda ne biti več predmet razpravljanja; srce mu je sišlo u pete srce mu je padlo v hlače; sići u grob leči v grob

skȉnuti skȉnem
I.
1. sneti: skinuti sešir s glave; skinuti pušku s klina; skinuti teret, breme; skinuti vrata iz šarnira; skinuti krinku, masku
2. sleči: skinuti kaput, odijelo, crninu; skinuti uniformu izstopiti iz vojaške službe; skinuti mantiju sleči kuto, zapustiti duhovski stan
3. posneti: skinuti kajmak, vrhnje, pavlaku s mlijeka
4. odstaviti: skinuti neko pitanje s dnevnoga reda
5. odstraniti: skinuti mrlju s odijela, dugme s kaputa, koru sa stabla
6. razveljaviti: skinuti zabranu, kaznu
7. odvreči: skinuti brigu s vrata
8. odkloniti: skinuti odgovornost za zločin
9. odmakniti: skinuti pogled s koga; nije skinula očiju s njega
10. izbrisati: skinuti s knjige računa, s budžeta
11. izložiti: skinite me, molim, pred kazalištem
12. pozabiti: skinuti nekoga, nešto s uma
13. skinuti kome glavu obglaviti koga
II. skinuti se
1. izstopiti: skinuti se s voza, s vlaka, s kola
2. sestopiti: skinuti se s konja
3. sleči se
4. odvaliti se: skide mi se teret s leđa

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

stand out neprehodni glagol
izstopiti; stran štrleti (o ušesih)
figurativno odlikovati se, biti posebno viden, pasti v oči; biti drugačen, razlikovati se (against od)
ne sodelovati, ne biti zraven, ne se udeležiti; vzdržati, ne popustiti; trdovratno se braniti (against proti)
upirati se; boriti se, potegniti se (for za)
stopiti v stran

stand out of my sight! izgini mi izpred oči!
stand out of my way! pojdi mi s poti, daj mi prostor!
prehodni glagol
prenašati, prenesti, pretrpeti; vztrajati (that da)

step out neprehodni glagol
izstopiti, ven stopiti, sestopiti; hitreje iti, pospešiti korake, pošteno (hitro) stopiti
prehodni glagol
s koraki izmeriti (oddaljenost)

stúpiti stûpīm
1. stopiti: stupiti u kuću, u akciju, u borbu, u dejstvo, u dodir, u pregovore, u pogodbu, u vezu, na prijesto, u službu, u javnost; stupiti u kontakt poiskati stike; stupiti u brak stopiti v zakon, oženiti se, omožiti se; stupiti na snagu začeti veljati; stupiti na starješinstvo postati starešina; stupiti na dužnost prevzeti službene dolžnosti, obveznosti; stupiti u život zaživeti; stupiti na vladu zavladati
2. izstopiti: stupiti iz vjere

super-fūndō -ere -fūdī -fūsum (super in fūndere)

I.

1. poli(va)ti, razli(va)ti, preli(va)ti kaj čez kaj, na kaj ali po čem, dati (omogočiti) čemu razliti se čez bregove, povzročiti (povzročati), da se kaj razlije čez kaj, dati (dajati), omogočiti (omogočati) čemu izstopiti: nuda superfusis tinguamus corpora lymphis O., superfundere unguentum Plin. iun., flumen Amm., sidera vocans … : potius mare superfunderent adversus terrarum ereptores T., superfusa humoris copia Q., nives superfusae Amm.; z dat.: superfundere oleum alicui rei Col., urinam radicibus Col.; med. superfundi razli(va)ti se čez kaj, uli(va)ti se čez kaj, (o vodovju) razli(va)ti se, stopiti (stopati) čez kaj, prestopiti (prestopati), udariti (udarjati) čez bregove, izstopiti (izstopati); abs.: circus Tiberi superfuso inrigatus L., superfusis undis Sen. tr., imber superfusus Fl.; z dat.: incisis venis superfusoque altaribus sanguine Vell., undae fastigio operis (čez rob ali vrh nasipa) superfusae Cu., Tiberis ripis alte superfunditur Plin. iun., flumina campis superfusa Plin. iun.; s praep.: superfundi in campos Cu.

2. metaf.
a) (o suhih stvareh) vsuti (vsipati, vsipavati) kaj čez koga (kaj), na koga (kaj): Britani … ipsi magnam vim telorum superfundere T. so usipali (sc. na nas) veliko množico … , so nas obsipali z veliko množico … ; med. in refl. razsuti (razsipati) se čez (na) kaj, vsuti (vsipati, vsipavati) se, usuti (usipati, usipavati) se čez kaj, po čem, raztegniti (raztegovati, raztezati) se čez kaj, po čem, razširiti (razširjati) se čez kaj, po čem; z dat., s praep. in abs.: non numquam superfusa terra latentibus scamnis Col., produnt … Gallias hanc primum habuisse causam superfundendi se Italiae, quod … Plin., (sc. Macedonum regnum) superfudit deinde se in Asiam L., nonne superfusis collectum cornibus hostem in medium dabimus? Lucan., corpora, quae superfunduntur Sen. ph. ki se prekomerno širijo.
b) med. in refl. (o osebah in abstr. pojmih) razli(va)ti se = (raz)širiti (razširjati) se čez kaj ali po čem, vsuti (vsipati, vsipavati) se = planiti na(d) koga, kaj, zagnati (zaganjati) se v koga, kaj: gens superfusa montibus (dat.) Plin., iacentem hostes superfusi oppresserunt L. trumoma nanj planivši, trumoma so planili nanj in … , laetitia se superfundens L. prekipevajoče, izjemno, presilno (se kažoče), nondum fortuna se animo eius superfuderat Cu. mu še ni bila prevzela duha. —

II. (od zgoraj) poli(va)ti, obli(va)ti kaj s čim: compositum oleo superfundito Col.; metaf. obsuti (obsipati, obsipavati), pokri(va)ti: alarum coniuncta signa pulsu sonituque et nube ipsa operient ac superfundent … equites equosque T. bodo … podrla, bodo … vrgla na tla (vrgla v oplat).

treten (trat, getreten) stopiti, stopati; hinein: vstopiti, vstopati, hinaus: izstopiti, izstopati, über: prestopiti, prestopati; mit den Füßen: hoditi po (čem), pohoditi (kaj), teptati, poteptati; (einen Fußtritt geben) brcniti, brcati; eine Delle: z brco narediti; Geflügel, Federwild: spraviti se na (der Hahn tritt die Henne petelin s spravi na kokoš); sich etwas treten in den Fuß usw.: zadreti si v nogo;
auf: auf die Zehen treten stopiti na prste; auf jemandes Seite treten postaviti se na stran (koga); auf das Gas(pedal)/die Kupplung treten pritisniti na plin/sklopko;
durch: eine Spur durch etwas treten shoditi potko/sled po;
gegen: treten gegen etwas brcniti v (kaj);
hinter: hinter die Wolken treten Sonne: skriti se za oblake;
in: in die Pedale treten poganjati pedale; Samen usw.: in die Erde treten zahoditi (seme v zemljo); in Erscheinung treten pojaviti se, pokazati se; in den Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan; in einen Streik treten začeti stavkati; in Verbindung treten mit povezati se z, navezati stike z;
nach: treten nach brcati v/poskusiti brcniti (koga, kaj);
über: übers Ufer treten [Fluß] Fluss: prestopiti bregove;
von: von einem Fuß auf den anderen treten prestopati se; sich den Schmutz von den Schuhen treten obrisati si čevlje;
zu: zur Seite treten stopiti vstran, figurativ umakniti se; zu Tode treten poteptati; kürzer treten figurativ omejevati se, omejiti se

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

ви́бути -буду док., izstopíti -stópim dov.

ви́йти -йду док., izstopíti -stópim dov., izíti -ídem dov.

выбывать, выбыть odhajati, oditi iz česa; izstopiti;
в. из службы zapustiti službo;
в. из строя postati nesposoben za boj

выделяться, выделиться ločevati se, ločiti se; odlikovati se; odcepiti se; izstopiti

выходить, выйти¹ ven hoditi, ven iti, ven stopiti; izstopiti; priti na spregled; pokazati se; izhajati, iziti; odhajati, oditi; izvirati, prihajati iz, priti iz; posrečiti se; iti h koncu, poiti (denar);
в. за кого poročiti se;
в. в офицеры postati oficir;
в. из головы (из памяти, ума) pozabiti;
в. из доверия izgubiti zaupanje;
не вышел ростом majhen je;
в. из берегов prestopiti bregove;
в. из-за угла priti izza vogala;
в. из раны (iz)teči iz rane;
в. из границ presegati meje;
в. из терпения izgubljati potrpljenje;
в. сухим из воды odnesti zdravo kožo;
в. в отставку odhajati v pokoj;
в. в люди pomagati si naprej, priti do kruha;
в. из себя razburjati se, podivjati;
из этого выходит, что... iz tega sledi, da...;
вышел срок rok je potekel;
деньги вышли denar je pošel;
ему вышла награда dobil je nagrado;
дверь выходит в сад vrata vodijo na vrt;
вышло напротив zgodilo se je obratno;
всё выходит наружу vse prihaja na dan;
выходили там у него неприятности imel je tam sitnosti;
в комнате окна выходят на улицу soba ima okna na ulico;
вышло по моему prišlo je na moje besede;
ему не вышли года жениться ni še dovolj star za ženitev;
рожей не вышел njegova zunanjost jim ni bila všeč

выступать, выступить izstopati, izstopiti; ven štrleti, ven moleti;
в. из берегов prestopiti bregove;
в. из города oditi iz mesta;
румянец выступил на лицо zardel je;
в. на сцену stopiti na oder;
в. на заседании nastopati na seji;
в. в поход nastopiti vojni pohod, odriniti;
дом выступает из ряда других hiša stoji izven vrste

bolt² [boult] prehodni glagol & neprehodni glagol
zapahniti; planiti, zbežati, odkuriti jo; splašiti se (konj)
ameriško izstopiti iz stranke

debus [dí:bʌs] prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng izkrcati iz avtobusa; izstopiti iz avtobusa

desmontar razstaviti, demontirati; skrčiti (gozd), obdelati; razjahati; izstopiti iz voza

dētēstor -ārī -ātus sum

1. obr.
a) komu kaj hudega od bogov prositi ali nadenj klicati, komu vse zlo (od bogov) želeti: in caput eorum d. minas periculaque L., deorum iram in caput infelicis pueri Plin. iun.
b) (bogove pozivajoč) prekleti (preklinjati): detestor exitum (belli civilis) Ci., omnibus precibus detestatus Ambiorigem C. na vse načine preklinjajoč, eum fratricidam detestans compellabat N., hostilique caput prece detestatur euntis O., causam auctoremque cladis d. T., indignam sortem populi Romani palam et clare d. Suet.; od tod dētēstandus 3 prekleman, preklet: memoria Val. Max., fraus T.; pt. pf. in inf. pr. s pass. pomenom: bella matribus (grški dat.) detestata H., in isto … coetu detestari Ap., ab omnibus detestari Aug.

2. pren. (slovesno) odvrniti (odvračati), odkloniti (odklanjati), proti čemu pričati, protestirati: ut a me … patriae querimoniam detester Ci., o di immortales, avertite et detestamini, quaeso, hoc omen! Ci., omnes memoriam consulatus tui, facta, mores … a re publica detestantur Ci., invidiae detestandae gratiā Ci.

3. jur.
a) slovesno odpovedati se rodu, izstopiti iz rodu (prim. dētēstātiō¹ 3. a)): Gell.
b) ob pozivanju prič (pred pričami) naznaniti (naznanjati): G. (Dig.).