odrsk|i [ó] (-a, -o) bühnenmaßig; (odru primeren) bühnenwirksam; Bühnen- (delavec der Bühnenarbeiter, mojster der Bühnenmeister, reflektor der Bühnenscheinwerfer, glasba die Bühnenmusik, izreka Bühnenaussprache, pravice množina Bühnenrechte)
per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)
1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.
2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.
3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.
4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.
5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H.
quaesītor -ōris, m (nom. sg. iz quaerere)
1. preiskovalni sodnik (v kazenskih zadevah), sodnik zasliševalec, predsednik sodnega zbora (naspr. reus toženec in iudex sodnik, ki izreka sodbo), poseb. o pretorju, ki vodi preiskavo: S., hunc quaesitorem fugiebant atque horrebant Ci., quaesitores idonei criminum L., iudex desiit esse, quaesitor est Sen. ph.; metaf.: quaesitor Minos urnam movet (ker je preiskavo vodeči pretor imenoval sodnike), concilium vocat določi rok za razpravo (razpravni dan), vitas et crimina discit V. preiskuje življenje in vprašanje o krivdi.
2. preiskovalec, raziskovalec, izsledovalec (na znanstvenem področju): σκεπτικοὶ appellantur: id ferme significat quasi quaesitores et consideratores Gell., quaesitor ille solus animaeque corporisque Prud. (o Kristusu).