Franja

extra izreden, izvrsten

extranumerario izreden, poseben

extraordinaire [-ɔrdinɛr] adjectif izreden, nenavaden; nepredviden; neverjeten; presenetljiv; čuden, familier fantastičen, sijajen

par extraordinaire izjemoma
ce film n'est pas extraordinaire ta film ni nič posebnega
assemblée féminin extraordinaire izredna skupščina
dépenses féminin pluriel extraordinaires izredni, nepredvideni izdatki
envoyé masculin extraordinaire posebni odposlanec (dopisnik)
frais masculin pluriel extraordinaires stranski stroški
succès masculin extraordinaire izreden uspeh
tribunal masculin extraordinaire posebno, izredno sodišče
prendre des mesures extraordinaires privzeti izredne ukrepe

extraordinár -ă (-i, -e) adj. izjemen, izreden

extraordinario nenavaden, izreden, čuden

rebaja extraordinaria izreden popust
extraordinario m posebna jed; posebna izdaja (časopisa)

extrăōrdinārius 3 (extra in ōrdō)

1. izreden, nenavaden, neobičajen, poseben: fructuum species Varr., pecunia Ci. ki ne prihaja iz navadnih dohodkov = podarjen ali podedovan, hinc illae pecuniae extraordinariae Ci. nenavadni dohodki, cupiditates Ci. protinaravne, reus Ci. na nenavaden način (za)tožen, consulatūs petitio Ci., natura ac necessitas Ci. nenavadna naravna potreba, periculum Cu., ludi Suet., bella Suet.; poseb. izredno podeljen, izročen: honos Ci., C., imperium Ci. idr., munus (naspr. iustum et legitimum) Ci., Suet., potestates, fasces Ci.; subst. extraōrdināria -ium, n izredna oblast, nenavadna oblast: Vell.

2. occ. voj. izbran, odbran: cohortes, equites L. tudi subst. extraōrdināriī -ōrum, m odbranci („cvet“) pomožnih čet (petina pešcev, tretjina konjenikov); ti oddelki so taborili poleg glavnih vrat, ki so se po njih imenovala porta extraōrdināria (sicer tudi porta praetōria): L.

extraordinary [ikstrɔ́:dnəri] pridevnik (extraordinarily prislov)
izreden, nenavaden, čuden; poseben

exūberō -āre -āvī -ātum (ex in adj. ūber)

I. intr.

1. iz česa obilno prihajati, teči, razlivati se, z abl. od česa kipeti, vzkipevati, prekipevati: Acc. fr., Mel., Front., aquāī fumidus atque alte spumis exuberat amnis V., (fons) increscens ad medium noctis exuberat Plin., copiis exuberans propriis (Rhenus) Amm.; pren.: ille quasi exuberans fons est Lact.

2. pren.
a) obilen biti, obilnega se (po)kazati, v (iz)obilju pojaviti (pojavljati) se: luxuriā foliorum exuberat umbra V. zaradi bohotnega listja je senca gosta, ex multa eruditione … exuberat … eloquentia T. izvira bujna zgovornost, quia lucrum exuberabat Suet., cuius corpus in tam immodicum modum luxuriasset exuberassetque Gell.
b) z abl. = imeti v izobilju česa, bogat biti česa: quin aut pomis exuberet annus aut fetu pecorum V., tam lato fenore exuberat T., exuberare copiā lactis Lact.

— II. (redko) trans.

1. obilno prinašati, obilno roditi: favorum ceras Col., materia melior vindemiis exuberandis Col.

2. (s priseljevanjem) naseliti: Scythae exuberant Persas (Perzijo) Tert. — Od tod adj. pt. pr. exūberāns -antis obilen, izreden: opus Q., pernicitas Amm. Adv. exūberanter obilno: Cass.

fenomenal čudovit, izreden

fenomenál -ă (-i, -e) adj. izjemen, izreden, fenomenalen

fenomenale agg. izjemen, izreden, fenomenalen (tudi pren.)

fenōmeno

A) m

1. pojav, fenomen:
il fenomeno dell'emigrazione pojav izseljevanja

2. pog. nekaj izjemnega:
quel medico è un fenomeno ta zdravnik je nekaj izjemnega

B) agg. pog. fenomenalen, izreden:
un ragazzo fenomeno fenomenalen fant

formidábil -ă (-i, -e) adj. izreden, izjemen

formidabile agg.

1. strašen, strahovit:
si scatenò improvvisamente una tempesta formidabile kar naenkrat se je razbesnelo strašno neurje
avversario formidabile strašen nasprotnik

2. izreden, izjemen:
appetito formidabile izreden apetit

formidable [-dabl] adjectif kolosalen, orjaški, ogromen; populaire grozen, strašen; familier izreden, nenavaden, prvovrsten, senzacionalen, fenomenalen, neverjeten

colère féminin formidable strašna jeza
coup masculin formidable strahovit udarec
(populaire) vous êtes formidable, que puis-je faire de plus? vi ste pa čudni, kaj naj pa še naredim?
un film formidable kolosalen, sijajen film

fuoriclasse

A) m, f invar. razred zase, as:
un fuoriclasse del ciclismo internazionale mednarodni kolesarski as

B) agg. invar. izreden, izjemen, vrhunski:
corridore fuoriclasse vrhunski tekač

grozáv -ă (-i, -e) adj.

1. strašen, strašljiv

2. izreden

3.
□ a se crede grozav bahati se, postavljati se

im-mānis (in-mānis) -e, adv. immāne in pozno immāniter (in [priv.], mānus dober, mil; prim. māne) nemil, neprijazen, grozen, in sicer

1. (po kakovosti, bistvu): strašen, strahovit, strahoten, divji, grozen, grozovit: Suet., Ap., Mel., Fl., immanis, quia non bonus, sed crudelis et terribilis, manum enim bonum dicitur, unde dii manes Isid., sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., inmanes aliae bestiae, aliae cicures Ci. divje … krotke, tam i. Hannibal Ci., Verres i. Ci., flumen, saxa V., inmanissimum monstrum Ci., ipse enim mansuetus, versus inmanis Ci., inmanes barbari Ci., i. gens, natio Ci., mores feri inmanisque natura Ci., i. avaritia S., consuetudo, crudelitas, libidines Ci., facinus Ci., V., scelus, terror Ci., ira inter hanc vitam perpolitam et illam inmanem quid interest? Ci.
a) subst.: inmania credebantur T. grozne stvari; pesn.: inmanis in antro bacchatur vates V. grozno besni, divja …
b) s sup. na -ū: immanis visu Val. Fl.; z inf.: constitit immanis cerni immanisque timeri Stat.; adv.: fluctus immane sonat V., leo hians immane V., immane fremunt torrentes Cl., immaniter saevire per ea loca Amm., immaniter vivere Aug.

2. (po zunanjosti, velikosti): čez mero velik, velikanski, ogromen, neizmeren, izreden: S. fr., Lucr., Vell., Ap., Eutr., idr., inmani corporum magnitudine homines C., i. corpus V., i. anguis L., tegumen immane leonis V., in tuis inmanibus poculis Ci., et illa fuit pecunia inmanis, haec parvola Ci., istius ingens inmanisque praeda Ci., i. antrum, barathrum, telum, volnus V., i. pondus V., templa Iovi inmania posuit V., (Herculis) … inmanibus actis O., immaniter clamare Gell.; pogosto v neutr. po gr. ἀμήχανον ὅσον: immane quantum grozno (je), kako zelo, prav zelo, silno: Civilis … inmane quantum suis pavoris indidit T., vino … acinaces inmane quantum discrepat H. (ind. stoji, ker se ta stalnemu besedilu podobni izraz ni več čutil kot odvisno vprašanje).

impagabile agg.

1. neprecenljiv

2. ekst. (impareggiabile) odličen, izjemen, izreden

in-aestimābilis -e ki se ne da (ki ga ni mogoče) ceniti, in sicer

1. nepreračunljiv, neprešteven: hominum numerus Lact., mortuorum acervi Amm.; metaf. nepreračunljiv: nihil tam incertum nec tam inaestimabile, quam animi multitudinis L.; adv. inaestimābiliter: Eccl.

2. kot fil. t. t.: neocenljiv, brez cene (vrednosti): aestimabile, quod selectione dignum sit, contra inaestimabile Ci.

3. neprecenljiv, neprecenljive vrednosti, izreden: Sen. ph., Val. Max., Lact., i. gaudium L., se e grege velut inaestimabilem secernere L.