Franja

Zadetki iskanja

  • krep|ek [ê] (-ka, -ko) kräftig; stark, stramm; starejši človek: rüstig; tipografija [fettgedruckt] fett gedruckt; Kraft- (juha die Kraftbrühe)
    krepka domača hrana herzhafte/deftige Kost
    krepki tisk der Fettdruck
    primazati nekaj krepkih ein paar runterhauen
    krepek izraz (psovka, kletvica) der Kraftausdruck
    ta je pa krepka! das ist ein starkes Stück!
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • ljúdski people's, popular; folk(-); national

    ljúdska demokracija people's democracy
    ljúdska država people's state, republic
    ljúdski blagor public welfare
    ljúdska fronta zgodovina popular Front
    ljúdska glasba folk music
    ljúdski govornik popular speaker
    ljúdski glas voice of the people
    ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
    ljúdska izdaja (knjige) popular edition
    ljúdska kuhinja soup-kitchen
    ljúdska noša national costume
    ljúdska pesem folk song
    ljúdski pesnik popular poet, national poet
    ljúdska pripovedka folk tale
    ljúdski ples folk dance
    krajevni ljúdski odbor local people's committee
    ljúdski izraz popular expression
    ljúdska stranka people's party
    ljúdsko štetje census
    izvesti ljúdsko štetje to hold a census
    ljúdski tožilec public prosecutor
    ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
    ljúdska knjižnica public library, free library
    ljúdski upor revolution, rising
    ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
    ljúdska veselica public merrymaking
    ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
    ljúdsko zborovanje public meeting
    ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • lóvski de chasse, de chasseur

    lovski bombnik chasseur-bombardier moški spol
    lovski čuvaj gardechasse moški spol
    lovski izraz terme moški spol de chasse, (ali de vénerie)
    lovski jezik langage moški spol (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
    lovska koča pavillon moški spol de chasse
    lovska latinščina histoires ženski spol množine (ali gasconnades ženski spol množine) de chasseurs
    lovsko letalo avion moški spol de chasse
    lovski list permis moški spol de chasse
    lovski nož couteau moški spol de chasse
    lovska obleka costume moški spol (ali habit moški spol) de chasse
    lovski pes chien moški spol de chasse
    lovski plen gibier abattu, (tableau moški spol de chasse) ženski spol
    lovska pravica droit moški spol de chasse(r)
    lovski prestopek délit moški spol de chasse
    lovska puška fusil moški spol de chasse
    lovski revir terrain moški spol de chasse ženski spol, chasse gardée
    lovski rog cor moški spol de chasse
    lovska torba gibecière ženski spol, carnassière ženski spol, carniex moški spol
  • lóvski de caza; de cazador

    lovski bombnik bombardero m de caza
    lovski čas época f de caza
    lovski čevlji botas f pl de caza
    lovski čuvaj guardabosque m; montero m
    lovski izraz término m cinegético
    lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
    lovska koča pabellón m de caza
    lovsko letalo avión m de caza
    lovski list licencia f de caza
    lovski naboj cartucho m de caza
    lovski nož cuchillo m de monte
    lovska obleka traje m de caza(dor)
    lovski pes perro m de caza
    lovski plen caza f; piezas f pl cobradas
    lovsko področje distrito m de caza
    lovski pogon batida f
    lovska pravica derecho m de caza
    lovski prestopek delito m de caza
    lovska puška escopeta f de caza; rifle m
    lovski revir cazadero m; coto m de caza
    lovski rog trompa f de caza
    lovski šport deporte m de la caza
    lovsko tihožítje (slika) caza f (muerta)
    lovski torba morral m
  • matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
    matematični simbol simbolo matematico
    matematično pravilo regola matematica
    izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
    opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
    matematična analiza analisi matematca
    matematična formula formula matematica
    matematična lingvistika linguistica matematica
    matematična logika logica matematica
    matematični dokazi prove matematiche
    matematični izraz espressione matematica
    matematično nihalo pendolo semplice, matematico
    matematične koordinate coordinate cartesiane
  • mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
    mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
    mednarodna trgovina commercio internazionale
    mednarodni kongres congresso internazionale
    mednarodni turnir torneo internazionale
    mednarodni jezik lingua internazionale
    mednarodni vlaki treni internazionali
    ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
    Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
    lingv. mednarodni izraz termine internazionale
    šah. mednarodni mojster maestro internazionale
    Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
    navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
    ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
    jur. mednarodno pravo diritto internazionale
    avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale
  • metonímičen métonymique

    metonimični izraz ex pression ženski spol métonymique
    metonimična raba besede emploi moški spol métonymique d'un mot
  • modn|i [ó] (-a, -o) Mode-, Moden- (artikli Modewaren množina, izraz der Modeausdruck, kreator der Modeschöpfer, nakit der Modeschmuck, ples der Modetanz, poklic der Modeberuf, salon der Modesalon, trend der Modetrend, zdravnik der Modearzt, barva die Modefarbe, beseda das Modewort, hiša das Modehaus, kreacija die Modeschöpfung, linija die Modelinie, norost die Modetorheit, smer die Moderichtung)
  • mučenišk|i (-a, -o) märtyrerhaft; Märtyrer-
    mučeniška smrt der Martertod, Märtyrertod
    figurativno mučeniški izraz na obrazu die Duldermiene
  • mučeníški de(s) martyr(s), du martyre

    mučeniška krona (palma) couronne ženski spol (palme ženski spol) du martyre
    imeti mučeniški izraz avoir un air de martyr
  • nadéti (-dénem) | nadévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere:
    nadeti konju uzdo mettere le briglie al cavallo, incavezzare il cavallo
    nadeti pripone impastoiare

    2. (naložiti, nalagati) caricare; riempire:
    nadeti prtljago na osla caricare i bagagli sull'asino

    3. gastr. farcire:
    nadevati s slanino lardellare
    nadevati telečja prsa farcire il petto di vitello
    nadevati čreva imbudellare
    nadevati meso insaccare

    B) nadéti si (-dénem si) | nadévati si (-am si) perf., imperf. refl. mettersi; ekst. mettersi addosso, vestirsi:
    nadeti si masko mettersi la maschera
    nadeti si ganjen izraz improntare il volto a commozione

    C) nadéti se (-dénem se) | nadévati se (-am se) perf., imperf. refl. mangiare avidamente, ingollare, rimpinzarsi di:
    otroci so se nadevali s sladicami i bambini si rimpinzavano di dolci
  • nadučitelj samostalnik
    (nekdaj izraz za ravnatelja) ▸ iskolai elöljáró
  • namŕščen (-a -o) adj. corrugato, accigliato, imbronciato, arcigno:
    namrščen izraz aria arcigna, cipiglio
  • naréčen (-čna -o) adj. lingv. dialettale, vernacolo:
    narečna kadenca calata
    narečna različica sottodialetto
    narečni govorec dialettofono
    narečni izraz idiotismo
  • naréčen dialectal

    narečni izraz expresión f dialectal
  • narečn|i [é] (-na, -no) Dialekt-, Mundart- (izraz der Mundartausdruck, slovar das Dialektwörterbuch, Mundartwörterbuch, oblika die Dialektform)
  • neápeljski (-a -o) adj. geogr. napoletano:
    lingv. neapeljski izraz napoletanismo
  • neubijanje samostalnik
    (o nepovzročanju smrti) ▸ gyilkosságmentesség
    Neubijanje je izraz, ki se nanaša na odsotnost ubijanja ter odsotnost groženj z ubijanjem in pogojev, ki napeljujejo k ubijanju v človeški družbi. ▸ A gyilkosságmentesség a gyilkosság hiányára, a gyilkossági fenyegetések hiányára és a gyilkosságot elősegítő körülmények hiányára utal az emberi társadalomban.
    Zaobljuba o neubijanju se nanaša predvsem na človeško življenje, vendar tudi na živalsko. ▸ A gyilkosságmentességre vonatkozó fogadalom elsősorban az emberéletre vonatkozik, de kiterjed az állatok életére is.