Franja

krep|ek [ê] (-ka, -ko) kräftig; stark, stramm; starejši človek: rüstig; tipografija [fettgedruckt] fett gedruckt; Kraft- (juha die Kraftbrühe)
krepka domača hrana herzhafte/deftige Kost
krepki tisk der Fettdruck
primazati nekaj krepkih ein paar runterhauen
krepek izraz (psovka, kletvica) der Kraftausdruck
ta je pa krepka! das ist ein starkes Stück!

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

ljúdski people's, popular; folk(-); national

ljúdska demokracija people's democracy
ljúdska država people's state, republic
ljúdski blagor public welfare
ljúdska fronta zgodovina popular Front
ljúdska glasba folk music
ljúdski govornik popular speaker
ljúdski glas voice of the people
ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
ljúdska izdaja (knjige) popular edition
ljúdska kuhinja soup-kitchen
ljúdska noša national costume
ljúdska pesem folk song
ljúdski pesnik popular poet, national poet
ljúdska pripovedka folk tale
ljúdski ples folk dance
krajevni ljúdski odbor local people's committee
ljúdski izraz popular expression
ljúdska stranka people's party
ljúdsko štetje census
izvesti ljúdsko štetje to hold a census
ljúdski tožilec public prosecutor
ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
ljúdska knjižnica public library, free library
ljúdski upor revolution, rising
ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
ljúdska veselica public merrymaking
ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
ljúdsko zborovanje public meeting
ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

lóvski de chasse, de chasseur

lovski bombnik chasseur-bombardier moški spol
lovski čuvaj gardechasse moški spol
lovski izraz terme moški spol de chasse, (ali de vénerie)
lovski jezik langage moški spol (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
lovska koča pavillon moški spol de chasse
lovska latinščina histoires ženski spol množine (ali gasconnades ženski spol množine) de chasseurs
lovsko letalo avion moški spol de chasse
lovski list permis moški spol de chasse
lovski nož couteau moški spol de chasse
lovska obleka costume moški spol (ali habit moški spol) de chasse
lovski pes chien moški spol de chasse
lovski plen gibier abattu, (tableau moški spol de chasse) ženski spol
lovska pravica droit moški spol de chasse(r)
lovski prestopek délit moški spol de chasse
lovska puška fusil moški spol de chasse
lovski revir terrain moški spol de chasse ženski spol, chasse gardée
lovski rog cor moški spol de chasse
lovska torba gibecière ženski spol, carnassière ženski spol, carniex moški spol

lóvski de caza; de cazador

lovski bombnik bombardero m de caza
lovski čas época f de caza
lovski čevlji botas f pl de caza
lovski čuvaj guardabosque m; montero m
lovski izraz término m cinegético
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
lovska koča pabellón m de caza
lovsko letalo avión m de caza
lovski list licencia f de caza
lovski naboj cartucho m de caza
lovski nož cuchillo m de monte
lovska obleka traje m de caza(dor)
lovski pes perro m de caza
lovski plen caza f; piezas f pl cobradas
lovsko področje distrito m de caza
lovski pogon batida f
lovska pravica derecho m de caza
lovski prestopek delito m de caza
lovska puška escopeta f de caza; rifle m
lovski revir cazadero m; coto m de caza
lovski rog trompa f de caza
lovski šport deporte m de la caza
lovsko tihožítje (slika) caza f (muerta)
lovski torba morral m

matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
matematični simbol simbolo matematico
matematično pravilo regola matematica
izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
matematična analiza analisi matematca
matematična formula formula matematica
matematična lingvistika linguistica matematica
matematična logika logica matematica
matematični dokazi prove matematiche
matematični izraz espressione matematica
matematično nihalo pendolo semplice, matematico
matematične koordinate coordinate cartesiane

mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
mednarodna trgovina commercio internazionale
mednarodni kongres congresso internazionale
mednarodni turnir torneo internazionale
mednarodni jezik lingua internazionale
mednarodni vlaki treni internazionali
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
lingv. mednarodni izraz termine internazionale
šah. mednarodni mojster maestro internazionale
Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
jur. mednarodno pravo diritto internazionale
avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale

metonímičen métonymique

metonimični izraz ex pression ženski spol métonymique
metonimična raba besede emploi moški spol métonymique d'un mot

modn|i [ó] (-a, -o) Mode-, Moden- (artikli Modewaren množina, izraz der Modeausdruck, kreator der Modeschöpfer, nakit der Modeschmuck, ples der Modetanz, poklic der Modeberuf, salon der Modesalon, trend der Modetrend, zdravnik der Modearzt, barva die Modefarbe, beseda das Modewort, hiša das Modehaus, kreacija die Modeschöpfung, linija die Modelinie, norost die Modetorheit, smer die Moderichtung)

mučenišk|i (-a, -o) märtyrerhaft; Märtyrer-
mučeniška smrt der Martertod, Märtyrertod
figurativno mučeniški izraz na obrazu die Duldermiene

mučeníški de(s) martyr(s), du martyre

mučeniška krona (palma) couronne ženski spol (palme ženski spol) du martyre
imeti mučeniški izraz avoir un air de martyr

nadéti (-dénem) | nadévati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere:
nadeti konju uzdo mettere le briglie al cavallo, incavezzare il cavallo
nadeti pripone impastoiare

2. (naložiti, nalagati) caricare; riempire:
nadeti prtljago na osla caricare i bagagli sull'asino

3. gastr. farcire:
nadevati s slanino lardellare
nadevati telečja prsa farcire il petto di vitello
nadevati čreva imbudellare
nadevati meso insaccare

B) nadéti si (-dénem si) | nadévati si (-am si) perf., imperf. refl. mettersi; ekst. mettersi addosso, vestirsi:
nadeti si masko mettersi la maschera
nadeti si ganjen izraz improntare il volto a commozione

C) nadéti se (-dénem se) | nadévati se (-am se) perf., imperf. refl. mangiare avidamente, ingollare, rimpinzarsi di:
otroci so se nadevali s sladicami i bambini si rimpinzavano di dolci

nadučitelj samostalnik
(nekdaj izraz za ravnatelja) ▸ iskolai elöljáró

namŕščen (-a -o) adj. corrugato, accigliato, imbronciato, arcigno:
namrščen izraz aria arcigna, cipiglio

naréčen (-čna -o) adj. lingv. dialettale, vernacolo:
narečna kadenca calata
narečna različica sottodialetto
narečni govorec dialettofono
narečni izraz idiotismo

naréčen dialectal

narečni izraz expresión f dialectal

narečn|i [é] (-na, -no) Dialekt-, Mundart- (izraz der Mundartausdruck, slovar das Dialektwörterbuch, Mundartwörterbuch, oblika die Dialektform)

neápeljski (-a -o) adj. geogr. napoletano:
lingv. neapeljski izraz napoletanismo

neubijanje samostalnik
(o nepovzročanju smrti) ▸ gyilkosságmentesség
Neubijanje je izraz, ki se nanaša na odsotnost ubijanja ter odsotnost groženj z ubijanjem in pogojev, ki napeljujejo k ubijanju v človeški družbi. ▸ A gyilkosságmentesség a gyilkosság hiányára, a gyilkossági fenyegetések hiányára és a gyilkosságot elősegítő körülmények hiányára utal az emberi társadalomban.
Zaobljuba o neubijanju se nanaša predvsem na človeško življenje, vendar tudi na živalsko. ▸ A gyilkosságmentességre vonatkozó fogadalom elsősorban az emberéletre vonatkozik, de kiterjed az állatok életére is.