Franja

mergō -ere, mersī, mersum (iz *mezgō; prim. skr. májjati potapljati se, pogrezati se, lat. mergus)

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrez(ov)ati), med.-pass. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrez(ov)ati) se: Varr., Mart., Sen. ph., Pr., Lucan., Lucr. idr., cum cavea liberati pulli non pascerentur, mergi eos in aquam iussit Ci. ali mergi iussit pullos L. epit. utopiti, aves, quae se in mari mergunt Ci., nec me deus aequore mersit V., sub aequora O., V., sub aequore O., aquā languidā mergi L., et mersis fer opem, mitissima, rebus O. potopljenemu svetu; poseb. o ladjah: Plin., Lucan., Ci., quadriremis multae praeterea capiuntur aut rostris perforatae merguntur Auct. b. Alx., naves in alto m. L. se potopijo; occ. ladjo potopiti (na morju), ladjo pogrezniti (na dno morja): partem classis Vell., XXXI naves cepit, XIV mersit Eutr., Graiae pars maxima classis mergitur Lucan.; med. o zvezdah: merguntur sidera O. gredo v zaton, zahajajo, vertor in occasum tardum dux ante Booten, qui vix sero alto mergitur Oceano Cat.

2. metaf.
a) vtakniti (vtikati), skri(va)ti, zakri(va)ti: Plin., Sen. tr., Mart., Lucan., Stat. idr., caput in terram effossam L., vultus in cortice O., canes mersis in corpora rostris delacerant dominum O. zasekavajoč zobe globoko v telo, mea viscera in sua O. zapletati, pandere res alta terra et caligine mersas V., m. lumina Ps.-Q. (Decl.) oči zatisniti, caelum mergens sidera Lucan. = zahodna stran neba, zahod; o mornarjih: mergunt Pelion et templum Val. Fl. izgubljati izpred oči; med.: utrum mergeretur Iuppiter (sc. zvezda) an occideret, ante paucas dies didicimus Sen. ph.; med. o rekah: izlivati se: fluvius in Euphratem mergitur Plin.
b) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), globoko pahniti (pehati): fortuna viros mersit V. je uničila, set me fata mea et scelus exitiale Lacaenae his mersere malis V. me je dvakrat spravila v nesrečo, me je dvakrat onesrečila, mersus rebus secundis L. plavajoč v sreči, quos (infantes) dulcis vitae exsortis et ab ubere raptos abstulit atra dies et funere mersit acerbo V. v bridko smrt pognati, lumina somno Val. Fl. zapreti oči k spancu, quos nulla mali vicerat vis, perdidere nimia bona ac voluptates inmodicae, et eo inpensius, quo avidius ex insolentia in eas se merserant L. pogrezniti (pogrezati) se v strasti, nec luxus ullus mersaeque libidine vitae Campanis modus Sil. v razkošnost pogreznjeno, razkošno, razvratno, vino somnoque mersus L. pogreznjen v pijanost in spanje = pijan in trdno speč, potatio, quae mergit Sen. ph. popivka, ki opijani, censum domini mergit Plin. uničuje imetje; tako tudi: mergit longa atque insignis honorum pagina Iuv., ut mediocris iacturae te mergat onus Iuv. te potlači, uniči, impendio a piscatoribus mergi Ap., ut mergantur pupilli Icti. izgubijo svoje imetje, mergantibus sortem usuris L. obresti utapljajo kapital = obresti so večje od glavnice.

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
ce chien a du nez ta pes ima dober voh
nez à nez iz oči v oči
à vue de nez od daleč, na oko, približno
mon nez coule iz nosa mi teče
saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
(populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
(populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
monter, prendre au nez v nos iti
montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
moucher son nez obrisati si nos
parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
porter le nez au vent nos visoko nositi
se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
saigner du nez krvaveti iz nosa
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice

nos¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
… nosu Nasen-
(dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

iz nosu aus der Nase
iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

na vrat na nos Hals über Kopf
prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

po nosu auf die Nase
dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
vrtati po nosu in der Nase bohren

pod nos unter die Nase
dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

pod nosom unter der Nase
obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

pred nos vor die Nase

pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

skozi nos durch die Nase
dihanje skozi nos die Nasenatmung

v nos in die Nase
iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
za nos:
medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

za nosom der Nase nach
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

z nosom mit der Nase
pozdrav z nosom der Nasengruß
z dolgim nosom mit langer Nase
z rdečim nosom rotnasig
z zavihanim nosom naserümpfend

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

očí yeux moški spol množine

izbuljene (velike) oči yeux exorbités
objokane (nabrekle) oči yeux gros
(figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
risje oči yeux de lynx
poševne oči yeux obliques
raznobarvne oči yeux vairons
oči me bolijo j'ai mal aux yeux
iz oči v oči en face, face à face
med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
na oči pour la forme
na lastne oči de ses (propres) yeux
na štiri oči entre quatre yeux
pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
pred mojimi očmi sous mes yeux
v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
z zaprtimi očmi les yeux fermés
to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
gledati smrti v oči affronter la mort
imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
izgubiti iz oči perdre de vue
metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
povesiti oči baisser les yeux
požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
vreči oči na jeter les yeux sur
zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
zavijati oči faire les yeux blanes
pojdi mi izpred oči! va-t-en!

očí ojos m pl

iz oči v oči cara a cara, frente a frente
med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
velike, izbuljene oči ojos saltones
na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
izbuljiti oči fam poner ojos como platos
izgubiti iz oči perder de vista
ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
pokvariti si oči dañarse la vista
povesiti oči bajar los ojos
požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
preleteti z očmi pasar los ojos
prenapenjati oči quebrarse los ojos
zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
skočiti v oči (fig) saltar a la vista
vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
zapičiti oči v clavar los ojos en
svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

posebni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ autóbusz különjárat
Odhod posebnega avtobusa je ob 6.30 uri izpred avtobusne postaje Ptuj. ▸ Az autóbusz különjárat reggel 6.30-kor indul a ptuji buszpályaudvarról.
Na postaji vas bo pričakal posebni avtobus, ki vas bo zapeljal do diskoteke. ▸ A pályaudvaron autóbusz különjárat vár, amely elvisz benneteket a diszkóba.

praerepsor (praereptor) -ōris, m (praeripere) kdor komu kaj jemlje (odteguje) tako rekoč izpred ust, jemalec, odtegovalec: filius, qui ad benedictionem fratris praereptor assisterat Hier.

présence [prezɑ̃s] féminin navzočnost, prisotnost; pričujočnost

en présence na istem kraju, nasproti si, drug proti drugemu
en présence de v prisotnosti, vpričo
hors de la présence de quelqu'un v odsotnosti kake osebe
présence d'esprit prisebnost
feuille féminin, liste féminin de présence prezenčna lista
cet acteur a de la présence ta igralec imponira publiki s svojo močno osebnostjo in talentom
être en présence stati si nasproti
faire acte de présence pokazati se za trenutek
sortez de ma présence! poberite se mi izpred oči!

pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

1. lasciare:
pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
pusti mu oditi lascialo andare

3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

5. distaccare, distanziare, seminare:
najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

7. gocciolare, grondare, versare, colare:
lonec pušča la pentola perde

8. perforare:
med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti koga čakati farsi aspettare
pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
pustiti se prositi farsi pregare
le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
pustimo to lasciamo perdere
pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
ne pustiti do sebe essere inavvicinable
puščati barvo perdere il colore

ribariti glagol
1. (loviti ribe) ▸ horgászik [s trnkom] ▸ halászik [z mrežo]
2. (iskati; brskati) ▸ fürkész, keresgél, kutakodikPred nekaj meseci, ko se je začel zanimati za staro steklo, je začel ribariti po črnem trgu umetnin. ▸ Néhány hónappal ezelőtt, amikor elkezdte érdekelni a régi üveg, keresgélni kezdett a műkincsek feketepiacán.
Nekaterim je všeč, če ribarijo po spominih izpred dvajsetih let, jaz pa hočem živeti in pisati zdaj, ta trenutek. ▸ Néhányan szívesen fürkésznek a húsz évvel ezelőtti emlékeikben, de én most, ebben a pillanatban akarok élni és írni.
Nič več ni potrebno brskati po spletni lokaciji, ribariti za informacijami in čakati na obnavljanje. ▸ Már nem kell böngészni az online címeket, információk után fürkészni és várni, hogy frissüljön az oldal.

sē-gredior -gredī (sē = sēd in gradī) iti stran, umakniti se, oditi izpred česa, od česa: ab oculis et auribus TERT.