Franja

enouncement [ináunsmənt] samostalnik
izjava

enunciación ženski spol, enunciado moški spol izjava; sporočilo, naznanilo

enunciation [inʌnsiéišən] samostalnik
izjava, objava; izgovorjava, izreka

enunciato m jezik izjava; formulacija

enunciazione f

1. izjava, izjavljanje

2. izraz, izražanje, formuliranje; postavljanje, opis

enúnţ -uri n izjava

Erklärung, die, (-, -en) pojasnilo, pojasnitev, razlaga; (Aussage) izjava; (Zollerklärung) deklaracija; (Steuererklärung) napoved

esposto

A) agg.

1. izpostavljen, razstavljen

2. obrnjen:
esposto a levante obrnjen proti vzhodu

B) m

1. najdenček

2. izjava, zapis, prošnja; spomenica:
scrivere un esposto napisati izjavo

exposición ženski spol razstava; ekspozicija; izpostava; razlaga, obrazložitev; izjava; fotografija osvetlitev, posnetek

exposición de arte umetnostna razstava
exposición del automóvil avtomobilska razstava
exposición universal svetovna razstava
exceso de exposición premočna osvetlitev
concurrir a la exposición poslati na razstavo, konkurirati na razstavi

expresión ženski spol izraz, izražanje; izjava; poudarek; rečenica

expresiones pl pozdravi
¡(muchas) expresiones a su padre! (lepo) pozdravite očeta!

indicium -iī, n (indicāre)

1. naznanilo, ovadba, izpoved, izjava, razodetek: C., S., Cu., Q., Suet. idr., indicium facere Pl., Ter., nullus umquam de Sulla nuntius ad me, nullum indicium, nullae litterae pervenerunt Ci., ea res est Helvetiis per indicium enuntiata C.; poseb. pred sodniki: facit ipse indicium Ci. naznani, ovadi, tu ad senatum indicia periculorum adtulisti Ci.; pogosto: ad vos indicia detuli Ci., T.; tudi: tibi edituri sunt indicium scribae mei Ci., indicium profiteri S., T., Auct. b. Alx., Cu., Suet., Plin. iun. ali offerre T. ali deferre Cu. = svojo izpoved ponuditi, hoteti izpovedati (izpoved opraviti), hoteti nastopiti kot glavna priča, (zlasti da bi dosegel nekaznovanost); s subjektnim gen.: Tarquinii indicium falsum videtur S.; z objektnim gen.: fit coniurationis indicium in senatu Ci.

2. meton.
a) dovolitev izpovedati oz. izpoved(i) opraviti (pred sodniki), dovoljenje za ovadbo sokrivcev: quapropter si tibi indicium postulas dari Ci. ep.
b) ovadnina: partem indicii accipere Ci., edictum conscripserunt cum poena et indicio Ci. (?), indicium alicui dare Icti.

3. metaf. znak, znamenje, dokaz(ilo): indicium edere Varr., Lucr., nullum indicium libidinis Ci., quae solent esse vestigia et indicia veneni Ci., Mercurii statuam Africanus non solum suae victoriae, sed etiam illorum fidei … monumentum atque indicium dedit Ci., indicia communis exitii indagavi, patefeci Ci., certius i. voluntatis Ci., indicia sceleris, virtutis Ci., quae domus erat indicio tui dominatūs Ci. je bila v dokaz = je izdajala; prim.: ei rei indicio sunt XVI volumina epistolarum N. in indicio esse de aliquo Ter.; od tod tudi z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., N.

ìskaz m
1. izkaz: pismeni iskaz
2. izpoved, izjava: iskaz svjedoka pred sudom

izpóved -i ž izjava, iskaz: ustna, pismena izpoved; izpoved pred pričami
iskaz pred svjedocima; pred sodiščem; izpoved o dogodku; preklicati izpoved
opozvati izjavu, iskaz, ispor. i spoved

izpovédba ž izjava, iskaz: izpovedba obdolženega
izjava okrivljenoga

Klarstellung, die, pojasnilo; izjava

napóved ž
1. prognoza, predviđdanje: napoved dobre letine; športna napoved; vremenska napoved
prognoza vremena
2. objava: napoved vojne
objava rata; napoved programa
3. prijava: davčna napoved
4. izjava, deklaracija: carinska napoved

očitováaje s izjava, izpoved: očitovaaje ljubavi

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.

predicate¹ [prédikit] samostalnik
slovnica povedek, predikat
filozofija izpoved, izjava (o predmetu)

predication [predikéišən] samostalnik
trditev, izjava