Franja

twinkle [twiŋkl]

1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje, utripanje, mežikanje; iskrenje; trzaj, tren (očesa); kratek, hiter premik
figurativno hip, trenutek

in a twinkle, in the twinkle of an eye v hipu, kot bi trenil (z očesom)
a humorous twinkle šegavo mežikanje

2. neprehodni glagol
migljati, migotati, utripati, mežikati, žmeriti; treniti (z očesom); hitro se premikati sem in tja; iskriti se, svetlikati se, bleščati se, zasvetiti se
prehodni glagol
oddajati (svetlobo) s svetlikanjem (iskrenjem); mežikati (z očmi)

to twinkle at a joke pomežikniti ob dovtipu
stars are twinkling in the sky zvezde utripajo na nebu

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

блестеть, блеснуть (za)blesteti, (za)lesketati se, (za)sijati, (za)svetiti se, (za)iskriti se, blisniti;
чем odlikovati se, postavljati se;
блеснула молния zabliskalo se je

искриться iskriti se; bleščati se

іскри́тися -ри́ться недок., iskríti se -í se nedov., v 3. os.

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno

étincelle [etɛ̃sɛl] féminin iskra

gerbe féminin d'étincelles snop isker
l'étincelle s'amorce, crépite iskra preskoči, prasketa
il a fait des étincelles briljiral je, odlikoval se je
jeter des étincelles iskriti se (tudi figuré); kresati iskre

Funke, der, (-ns, -n) iskra, iskrica; figurativ kein Funke niti trohice; Funken sprühen iskriti se, metati iskre ( tudi figurativ )

ȉkra ž zool. ikra, ikre: bacati -u iskriti se, drstiti se; jaja se u ribe zovu mrijest, mrest ili ikra

scintilla -ae, f (prim. strvnem. sceīnan sijati, svetiti se)

1. iskra: L., HIER., AMM. idr., silici scintillam excudere V., parva scintilla sub favilla latuit O., videmus accidere ex una scintilla incendia passim LUCR., scintillam emittere, scintillas edere PLIN. dati iskro, metati iskre, iskriti se; metaf. iskra = iskreča se točka na zlatu in drugih materialih: PLIN.

2. pren. še tleča iskra, najmanjši (pre)ostanek, neznatna malenkost: PL., AMM. idr., belli CI. EP., ingenii CI., mentis PRUD., vigoris paterni HIER., veritatis LACT., partem ac veluti scintillas quasdam sacrorum in terram resiluisse SEN. PH.; preg.: parva saepe scintilla contempta excitavit incendium CU.