Franja

caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)

1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.

2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.

3. pren. božanski =
a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
b) cesarski: Cod. Th.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

canālis² -e (canis) pasji, psu namenjen; subst. canāle -is, n „pasje delo“ = lov(stvo); šalj. o zajcu: Petr.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

capillāris -e (capillus) lasen: herba c. (= adiantum) Ap. h., arbor P. F. = capillata arbor (gl. capillātus); subst. capillāre -is, n (sc. unguentum) mazilo za lase: Mart.

caprīlis -e (caper) kozji: semen Varr.; od tod subst. caprīle -is, n kozji hlev, kozjak: Varr., Vitr., Col., Plin.

caracalla -ae, f in caracallis -is, f (gal.) do gležnjev segajoč plašč z oglavnico (kapuco): Hier.; pri Rimljanih ga je uvedel ces. Mark Avrelij Antonin (Basijan) (caracalla Antoniana Lamp.); od tod njegov priimek Caracalla Karakala: Aur., Aus.

Caralis -is, f (Κάραλις) Karalis, mesto in istoimensko predgorje na Sardiniji (zdaj Cagliari): Mel. (tudi Cararis), Plin., Fl., Cl. ali Calaris -is, f (Κάλαρις) Kalaris: Varr. fr. ali Caralēs -ium, f Karale (pl.): L., Auct. b. Afr., Prisc., Prob. Od tod adj. Caralītānus in Calarītānus 3 karalski, kalarski: ager L., promunturium Plin.; subst. Caralītānī -ōrum, m Karalci, preb. Karal: C., Plin.

cārduēlis -is, f (cārduus) osatica, lisec, lišček: Plin., Prob., Serv., Isid. — Soobl. cārdēlis -is, f: Petr.

Carmenta -ae, f in Carmentis -is, f (carmen1) Karmenta, Karmentis = Prerokinja, mitološka Evandrova mati: L., O., Hyg.; prvotno staroit. božanstvo s svetiščem ob vznožju Kapitolijskega griča in z žrtveniki pri dvojno obokanih Karmentskih vratih (porta Carmentālis): V., Gell. En obok teh vrat se je pozneje imenoval porta scelerata, ker so tam skozi odšli Fabiji v boj proti Vejanom in v smrt: L., O. — Od tod adj. Carmentālis -e Karmentin, karmentski (Karmentski): flamen Ci., potra V. Subst. Carmentālia -ium, n (sc. sacra) karmentalije, Karmentin praznik, ki so ga obhajale rim. žene 11. in 15. I.: Varr., O. Carmentāriī -ōrum, m Karmentini svečeniki, ki so zapisovali Karmentine prerokbe: Serv.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

castimōniālis -e (castimōnia) posten: Pall.; subst. castimōniālis -is, f redovnica, nuna: Aug.

Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin.

cēnsuālis -e (cēnsus) ki se tiče cenitve imetja, cenitven: functiones Cod. Th., professiones (napovedi) Dig., forma (red) Ulp. (Dig.) Od tod subst.

1. cēnsuālis -is, m (sc. scriba) sestavljavec cenitvenih zapiskov, listin : Symm., Cod. Th.; od tod zopet adj. cēnsuālis -e ki se tiče sestavljavcev cenitvenih zapiskov: Cod. Th.

2. cēnsuālēs -ium, m (sc. libri) cenitveni zapiski Tert.

cervīcal -ālis, n (cervīx) (pod)vzglavje: Cels., Petr., Plin. idr. — Soobl. cervīcāle -is, n: Cass.

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

chromis -is, m (gr. χρόμις) „hrzavka“, morska riba, ki ima nekakšen hrzajoč glas: O., Plin. — Nom. propr. Chromis -is, acc. -im, pesn. -in, m (Χρόμις) Hromis,

1. govoreče ime Kentavra = Hrzač: O.

2. ime Satira = Meketač: V. Sicer tudi ime raznih oseb: Enejevega tovariša: V., Herkulovega sina: Stat., Finejevega tovariša: Stat.

chrȳsanthemon -ī, n (gr.χρυσάνϑεμον) bot. volovsko oko: Plin. — Soobl. chrȳsanthes -is, n (χρυσανϑές): Ps.-V. (Culex).

cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.