Franja

Zadetki iskanja

  • god2 [gɔd] prehodni glagol
    oboževati

    to god it imeti se za boga
  • igualar zenačiti, poravnati, izravnati; pristriči; za enako imeti, primerjati z; enak biti

    igualar a uno komu enak biti
    igualarse primerjati se z; pogoditi se
    igualarse (a, con alg) komu enak biti, imeti se za enakega z, primerjati se z
  • im|eti2 [é] (-am) ne imeti: nimam
    imeti za (šteti, smatrati) halten für (bedaka dumm, prijatelja meinen Freund, verjetno wahrscheinlich), betrachten als
    imeti se za X sich halten für X, sich betrachten als X, sich X vorkommen (imaš se za zvitega du hältst dich für schlau, du betrachtest dich als schlau, du kommst dir schlau vor)
    figurativno imeti za norca zum besten haben, zum Narren halten, veralbern
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • juger [žüže] verbe transitif soditi, razsoditi, obsoditi, presoditi, izreči sodbo; smatrati, predstavljati si

    juger coupable spoznati za krivega
    juger d'autrui par soi-même druge soditi po sebi
    juger sur l'apparence soditi po zunanjosti
    juger mal quelqu'un slabo koga presojati
    juger à propos smatrati za primerno
    le procès se jugera à l'automne pravda bo prišla pred sodišče v jeseni
    faites comme vous jugez bon storite, kot se vam zdi prav
    jugez combien j'ai été surpris predstavljajte si, kako sem bil presenečen
    jugez par vous-même presodite sami
    il a jugé nécessaire de protester smatral je za potrebno, da protestira
    il en juge comme un aveugle des couleurs toliko se spozna na to kot tele na nova vrata
    se juger perdu imeti se za izgubljenega
  • leg1 [leg] samostalnik
    noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
    navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
    šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

    to be all legs nogat, dolgonog
    to be off one's legs biti slab v nogah
    to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
    the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
    to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
    to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
    to get a leg in pridobiti zaupanje
    to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
    to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
    to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
    not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
    to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
    to have the legs of biti hitrejši od koga
    to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
    to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
    to keep one's legs obdržati se na nogah
    leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
    on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
    to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
    to put one's best leg foremost pohiten
    to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
    to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
    arhaično to make a leg prikloniti se
    to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
    to shake a loose leg razuzdano živeti
    to show a leg vstati
    to show a clean pair of legs zbežati
    to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
    to stretch one's legs iti na sprehod
    to take to one's legs popihati jo
    to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
    black-leg slepar, stavkokaz
  • lepo

    1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
    lepo po vrsti schön der Reihe nach
    vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
    lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
    lepo priden otrok: schön/fein brav
    lepo, da schön/fein, [daß] dass
    vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

    2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)

    3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
    lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
    lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
    lepo se začenjati gut anfangen

    4.
    prosim lepo! bitte sehr!
    lepo prositi inständig bitten
    lepo se priporočati sich bestens empfehlen

    5.
    lepo pristajati kleidsam sein
    lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
    to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
    to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
    že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
    | ➞ → imeti se
  • maîtriser [mɛtrize] verbe transitif obvladati, imeti v oblasti, voditi

    se maîtriser obvladati se, imeti se v oblasti
    maîtriser sa colère obvladati, krotiti svojo jezo
  • mögen (mochte, gemocht)

    1. (gern haben) imeti rad, marati; nicht mögen ne marati; sich mögen imeti se rada/radi

    2. Hilfsverb: Hoffnung, Wunsch: naj (kar) (mag sie kommen naj (kar) pride; der Teufel mag ... hudič naj ...); Möglichkeit: morda, utegne (das mag so sein utegne biti tako); wer mag (das sein) kdo neki ...; wo mag ... kje neki ...; ich möchte rad bi, hotel bi; ich möchte nicht ne bi rad, ne bi hotel; möchtest du ...? bi rad/rada ...?; was (ich auch tun mag)/wer (auch kommen mag) kdorkoli, kadarkoli; möge (kommen) ... naj (pride) ...
  • moucher [muše] verbe transitif usekniti (un enfant otroka); populaire okregati, ozmerjati

    se moucher usekniti se
    moucher une chandelle, une lampe utrniti svečo, svetilko
    ne pas se moucher du coude (figuré) imeti se za važno osebo
    il s'est fait moucher pošteno je bil okregan
    mouche ton nez! (familier) pometaj pred svojim pragom!
  • moutardier [-dje] masculin posoda za gorčico, gorčičnica; gorčicar, tovarnar gorčice, trgovec z gorčico

    se croire le premier moutardier du pape (familier) biti zelo domišljav, imeti se za zelo važnega
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • oblast1 ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
    očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
    |
    … oblasti Macht-
    (izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
    vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
    željan oblasti machthungrig
    zasvojen od oblasti machtsüchtig
    dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
    odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
    odvzem oblasti die Entmachtung

    na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
    pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
    prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
    priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
    naravnan na oblast machtorientiert

    na oblasti: an der Macht, am Ruder
    biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
    zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
    po oblasti:
    hrepenenje po oblasti die Machtgier
    hrepeneti po oblasti machtgierig sein
    gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
    žeja po oblasti der Machthunger
    |
    pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
    |
    v oblasti in der Gewalt
    imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
    imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
    |
    za oblast um die Macht
    boj za oblast der Machtkampf
  • oblást (uradna) authority, (sodna) jurisdiction; (moč) power, might; the powers that be; (absolutna) absolutism, despotism; (najvišja) sovereignty; (gospostvo) dominion, rule, sway

    na oblásti in power
    ki ima oblást put in charge (of), set in authority
    civilna in vojaška oblást civil and military authorities
    državna oblást state authority
    neomejena oblást absolute power
    posvetna oblást secular arm
    tuja oblást alien rule
    zakonodajna oblást legislative power
    borba za oblást struggle for power
    oblást nad samim seboj self-possession
    prevzem oblásti assumption (ali seizure) of power
    prisvojitev oblásti usurpation of power
    pohlep po oblásti greed for power
    biti na oblásti to be in power
    biti v oblásti koga to be in someone's power
    vsa oblást je v rokah ljudstva all power is vested in the people (izvira iz oblásti all power derives from the people)
    imeti oblást to be in authority, to carry authority
    imeti v oblásti to have command of, to be master of
    ne imeti oblásti to be without authority
    imeti se v oblásti to have self-control, to be master of oneself, to be in control (ali command) of one's feelings
    to ni v moji oblásti that's beyond my power
    ni v moji oblásti, da... it is not in my power to...
    imeti koga v oblásti to have someone in one's power
    izgubil je oblást nad seboj he lost his self-control
    ivajati oblást nad to exercise (ali to wield) power (ali authority) over
    polastiti se oblásti to seize power
    prevzeti oblást to assume (ali to take over) power
    priti na oblást to come to power
    priti pod pristojnost sodne oblásti to come under the jurisdiction (of)
  • pretēndere*

    A) v. tr. (pres. pretēndo)

    1. zahtevati (tudi ekst.)

    2. domišljati si

    3. trditi, zatrjevati:
    pretenderla a imeti se za, delati se:
    pretenderla ad artista imeti se za umetnika

    B) v. intr.
    pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
    pretendere al trono pretendirati na prestol
    pretendere alla mano di una donna snubiti žensko
  • proud2 [práud] prislov
    pogovorno ponosno; zelo

    to do s.o. proud izkazati komu čast, počastiti koga
    to do o.s. proud imeti se dobro
  • rad (-a, -o)

    1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
    nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
    od srca rad vom Herzen gern
    prav tako rad genausogern
    ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
    rad … -freudig, -lustig
    (navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
    ne … rad: ➞ → nerad

    2.
    imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
    imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
    imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
    jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
    imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
    imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

    3. pritrdilnica:
    prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

    4.
    bi rad: v izražanju želja :
    rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
    ne bi rad … ich möchte nicht
    (hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

    5.
    rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

    6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)
  • reputare

    A) v. tr. (pres. rēputo) imeti, šteti za

    B) ➞ reputarsi v. rifl. (pres. mi rēputo) imeti, šteti se za:
    reputarsi intelligente imeti se za pametnega
  • Salomone1 m

    1. biblijsko Salomon

    2. ekst. moder, razsoden mož:
    giudizio di Salomone pren. salomonska sodba
    parlare come Salomone govoriti modro, razsodno
    credersi un Salomone imeti se za zelo pametnega
  • scranna f

    1. stol z visokim naslonjalom:
    sedere a scranna pren. imeti se za razsodnika

    2. nareč. stol