Franja

ця́цька -и ж., igráča -e ž.

babiole [babjɔl] féminin otroška igrača; figuré malenkost, stvar majhne vrednosti

brinquiño moški spol ženska dragocenost ali igrača

džìdža ž (t. džidži)
1. otroška ropotuljica
2. nakit: svakoj su ženi drage -e
3. črepinjice ali kakšna druga drobnjad kot otroška igrača
4. pesn. deklica: džidža Anđelija

kȅva ž, kéva ž
1. žarg. mati: ako ste se bojale -e, što ste i dolazile; šta će na ovo reći keva
2. dial. neka otroška igrača: čobani prekidaju svoje uobičajene igre, kriju klisove, keve i titre

lútak -tka m
1. možic, pajac, otroška igrača
2. gizdalin

marionnette [-rjɔnɛt] féminin lutka (tudi figuré), marioneta; figuré oseba brez svoje volje, orodje, igrača v tujih rokab, technique škripčevje; lutkovno gledališče

joueur masculin de marionnettes lutkar
théâtre masculin de marionnettes lutkovno gledališče
il est une vraie marionnette entre les mains de sa femme on je prava lutka, igrača v rokah svoje žene

odpík m usklik pri ponovnom uključenju igrača u igru

Plüschtier, das, igrača iz pliša

squeaker [skwí:kə] samostalnik
kričač, vreščalec; cvilež, cvilja; stvar ali igrača, ki cvili; mlad ptič, ptiček, golobček
sleng ovaduh, denunciant, izdajalec

svínjkati -am igrati se "svinjke", jedan od igrača pokušava drvenu lopticu "svinjku" utjerati u rupu, a drugi igrači ga pri tome sprečavaju

team m (engl. team) tim, momčad sportskih igrača, skupina, ekipa, družina

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.

baudruche [bodrüš] féminin kožica iz kavčuka (za izdelovanje balonov); balon iz kožice; figuré bedak, domišljavec

ballon masculin en baudruche balonček (igrača)
crever une baudruche póčiti balonček; figuré razpršiti, uničiti iluzije

beer [biə] samostalnik
pivo; rob osnove pri tkanju

to think no small beer of o.s. visoko ceniti samega sebe, biti domišljav
beer and skittles višek užitka; igrača (lahko delo)
small beer slabo pivo; figurativno malenkost

breeze² [bri:z] samostalnik
vetrič
sleng prepir, pričkanje
figurativno novica, glas

to have (ali get) the breeze up razjeziti se; prestrašiti se
ameriško to fan the breeze čas zapravljati
pogovorno it's a breeze to je igrača

child [čaild] samostalnik
otrok, dete; potomec; privrženec
figurativno plod

from a child od otroških let
with child noseča
to get with child zanositi
the burnt child dreads the flre kdor se enkrat opeče, je drugič previden
figurativno child's play igrača
child murder detomor
sleng this child jaz, mene

clockwork [klɔ́kwə:k] samostalnik
kolesje ure

like clockwork kakor ura točen, avtomatičen, mehaničen
clockwork toy igrača za navijanje

crepundia -ōrum, n (prek *crepundus: crepāre)

1. klopotec, klepetec, ropotulja, poseb. kot otroška igrača: Plin., Prud., cr. puerilia Val. Max.; kot razpoznavno znamenje, ki so ga obesili okrog vratu izpostavljenim otrokom: cistella … cum crepundiis, quibuscum hodie filiam inveni meam Pl., quoniam totum me non naevo aliquo aut crepundiis, sed corpore omni videris velle cognoscere Ci.; pozneje tudi = plenice: ex palliolo purpureo crepundia facere Vop.; pren.: inter ipsa oriundi crepundia Amm. = v zibeli.

2. neka škrebetajoča glasbila, škrgetci, kastanjete: tympana et crepundia Iust.

3. neki amulet: quaedam sacrorum crepundia Ap.

dēbeō -ēre -uī -itum (nam. dehibeō iz dē in habeō) „od koga kaj imeti“, od tod

1. dolgove imeti, dolžan biti, dolgovati: debebat? immo in suis nummis versabatur Ci., se debere fatentur C., ii, qui debent Ci. = debentes L. dolžniki; pogosto subst. pt. pf. dēbitum -ī, n dolg(ovi): debitum solvere Ci. ep.; z dat. personal: quibus debui Ter. moji upniki, ut illi quam plurimi deberent S.; z acc. rei: pecuniam Ci., S., debita pecunia Ci. dolžni denar, d. decumas Ci., frumentum Ci., C., Q.; preg.: animam debere Ter. (po gr. καὶ αὐτὴν τὴν ψυχὴν ὀφείλειν) = ves zadolžen biti; z obema sklonoma: ei mille drachmas debeo Ci. ep.; pren.: oratio iuventuti nostrae deberi non potest Ci. se ne more (pri)kratiti, navis, quae tibi creditum debes Vergilium H. ki si dolžna vrniti.

2. pren.
a) (po obvezanosti) dolgovati, dolžan biti, zavezan biti: iuvenem nil iam caelestibus debentem V., patriae poenas debeo V. zaslužil sem, da me domovina kaznuje, haec dextra debet Turnum gnato patrique V. dolguje Turna sinu in očetu = mora Turna ubiti za sina in za očeta; debetur alicui gre komu, pristoji komu: quanta diis gratia debeatur Ci., misericordia, quae tibi nulla debetur Ci., poena, quae tanto facinori debetur Ci.; od tod pt. pf. dēbitus 3 dolžen, pristojen: praemia reddant debita V., debitae laudes, lacrimae L., debita Nymphis corona H.; subst. dēbitum -ī, n dolžnost, obvezanost: omni debito liberatur Cu.; occ. debere z inf. (pomeni moralno dolžnost): dolžnost imeti, morati, non debere ne smeti: ne frumentum conferant, quod praestare debeant C., homines, qui te et maxime debuerunt et plurimum iuvare potuerunt Ci., qui pace volunt frui, bello exercitati esse debent N., se meritos esse, ut agri vastari non debuerint C. da se ne bi bila smela pustošiti, iam nunc debentia dici H. kar se mora že zdaj povedati, statim vicisse debeo Ci. treba bi bilo, da sem zmagal.
b) (po naravi ali usodi) dolžan biti (kaj storiti ali trpeti): tu nisi ventis debes ludibrium, cave H. če ti ni usojeno, da boš igrača vetrovom, urbem cerno debere nepotes O. da je vnukom določeno sezidati mesto, naturae debitum reddere Ci., N. naravi dolg vrniti (evfem.) = umreti, prim.: debemur morti nos nostraque H.; occ. (pesn.) deberi določen biti, namenjen biti: cui regnum Italiae Romanaque tellus debentur V., Aenean scis caelo deberi V.; dēbitus 3 določen, namenjen, pripadel: tellus fatis debita V. po usodi določena, od usode obljubljena, debitus fatis V. ali morti L. smrti namenjen, debita coniunx O. od usode določena.
c) α) hvalo dolžen biti komu za kaj, morati se komu zahvaliti za kaj: quamvis Priami deberem plurima natis V., alicui plurimum pro beneficiis debere C., cui debere salutem confiteor O., vitam tibi debere fatetur O. β) dolžan biti, hvaležen biti: d. bonis omnibus Ci., tibi O.