Franja

praecōnius 3 (praecō) glasniški, oznanjevalski, klicarski: quaestus Ci.; subst. praecōnium -iī, n

1. glasniški posel, glasniška služba, glasništvo, klicarska služba, klicarstvo: praeconium alicui dare Pl., praeconium facere Ci., Suet. biti za glasnika (klicarja), opravljati glasniško (klicarsko) službo.

2.
a) razglasitev, razglas, naznanilo, sporočilo, objava, razglaševanje, širjenje, razširjanje: praeconium deferre alicui Ci., o meum miserum praeconium Ci., perago praeconia casus O., famae O. razglašam, praeconio edicere Ap.
b) razglasitev, oznanje(va)nje, oznanitev: resurrectionis Tert., evangelii Lact.

3. slavitev, proslava, hvala: laborum suorum p. versibus mandare Ci., formae praeconia feci O. slavil sem, praeconium facere de deo Lact.

praedicātiō -ōnis, f (praedicāre)

1. (javno) oznanj(ev)anje, oklic(evanje), naznanj(ev)anje, razglaš(ev)anje, (javni) razglas (oglas), (javno) naznanilo (sporočilo, obvestilo): praeconi luctuosam praedicationem futuram puto Ci., mandata praedicatio Ap.

2. metaf.
a) oznanjevanje (evangelija): Lact.
b) α) izpóved, izpovédba: nefariae societatis Ci. izpoved o zločinski (brezbožni) zvezi (zavezništvu). β) trditev: Ciceronis Lact., decem praedicationes M.
c) proslavljanje, hvaljenje, slavljenje, (po)hvala, proslavitev, počastitev, slava, priznanje: Pl., Plin., Plin. iun., Fl. idr., mea vestrorum beneficiorum praedicatio Ci.

praise¹ [préiz] samostalnik
hvala, poveličevanje

to damn with faint praise strgati koga na nežen način
to be sparing of praise biti skop s hvalo
to be loud in one's praises; ali to sing one's praises kovati koga v zvezde
praise be to God! hvala bogu!

Preis, der, (-es, -e)

1. beim Kauf: cena

2. (Belohnung) nagrada; (Lob) hvala, pohvala einen guten Preis machen ponuditi za ugodno ceno; Preise auszeichnen označiti cene; einen Preis aussetzen auf razpisati nagrado; hoch/gut im Preis stehen imeti dobro ceno; im Preis erhöhen/herabsetzen zvišati/znižati ceno; im Preis zurückgehen: X geht im Preis zurück Xu cena pada; mit dem Preis zurückgehen spuščati ceno; um jeden Preis za vsako ceno, na vsak način; um keinen Preis za nobeno ceno, za noben denar; unter Preis pod ceno; zum Preis von (X Mark) po ceni (X mark), po (X mark) za kos; zu festen Preisen po fiksnih cenah; wie der Preis, so die Ware za malo denarja malo muzike

Preisung, die, hvalnica, hvala

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

roose [ru:z]

1. samostalnik
arhaično bahanje, lastna hvala; (po)hvala

2. neprehodni glagol
bahati se
prehodni glagol
poveličevati

šȕćur m (t. šukur, ar.) hvala, zahvala: šućur bogu, snahu dovedosmo; šućur učiniti zahvaliti se

ta [ta:] samostalnik
britanska angleščina hvala (v otroškem govoru)

you must say ta moraš reči hvala

thank¹ [ɵæŋk] samostalnik
(samo množina) zahvala, hvala, zahvaljevanje

thanks! hvala!
many thanks, thanks very much! hvala lepa!
thanks to (your intervention) zahvaljujoč se (zaradi) vašemu posredovanju
in thanks for v zahvalo za
cordial thanks prisrčna zahvala
letter of thanks zahvalno pismo
thanks be to God hvala (bodi) bogu
no thanks to him brez njegove pomoči
to give thanks to zahvaliti se
to return thanks zahvaliti se
please accept my thanks sprejmite, prosim, mojo zahvalo
small thanks to you, I succeeded brez tvoje pomoči mi je uspelo
small thanks I got for it! slabo zahvalo sem dobil za to!

vanto m

1. bahanje, bahaštvo:
menar vanto bahati se

2. čast, hvala

zahvála ž zahvala, hvala: zahvala za čestitko, za dobre želje; v -o ti dajem tole knjigo
kao izraz zahvalnosti poklanjam ti ovu knjigu

восхваление n hvaljenje, hvala, slavljenje, poveličevanje

похвала f (po)hvala, slavospev;
отзываться с похвалой hvaliti koga

спаси́бі виг., hvála člen.

хвали f (po)hvala

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

boglónaj
1. interj. bog da plati: boglonaj za vašo pomoč, stokrat boglonaj
2. pril. za boglonaj ti ne bo pomagal
za samu zahvalu ti neće pomoći; za boglonaj pa me še toži
to mu je zahvala da me još tuži
3. od samega boglonaj se ne da živeti od "hvala" ne možeš živjeti (-ve-)

danke! hvala!, danke schön/sehr/vielmals hvala lepa; ja, danke prav rad, hvala; nein, danke hvala, ne bi, figurativ to pa ne!, ne, hvala!

deo gratias tujka latinsko

A) inter.

1. relig. bogu hvala!

2. hvala bogu!

B) m
essere al deo gratias biti na koncu