Franja

scélératesse [seleratɛs] féminin hudobnost, zlobnost, zlikovstvo, nizkotnost, hudobija, zahrbtnost

commettre une scélératesse zakriviti, napraviti hudobijo, zahrbtno dejanje

Schlechtigkeit, die, hudobnost, hudobija

spite¹ [spáit] samostalnik
sovražnost, mržnja; jeza, gnev, nevolja; kljubovanje, kljubovalnost, trma; zlobnost, zlohotnost, hudobija

in spite navkljub, navzlic
(in) spite of kljub, navzlic
in spite of the fact that... kljub dejstvu, da..., čeprav
out of spite, from pure spite iz zlobe, iz (same) kljubovalnosti
he did it out of spite iz zlobe je to naredil
to have a spite against s.o. biti jezen na koga
he has an old spite against me staro jezo kuha name

šȅr (t. šer, ar.)
1. m zlo, hudobija: ili bi deca pravila komšiji šer, ili bi stoka išla u potru
2. neskl. prid. lokav, zvit, premeten, hudoben

villainy [víləni] samostalnik
podlost, lopovstvo, sramotno dejanje, lopovščina; pokvarjenost, grdobija, hudobija, odvratnost
zastarelo revščina, siroščina
zastarelo za villeinage

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.

vráštvo s zastar.
1. zdravilo: protiv bolesti uzimaj vraštvo
2. čarovnija, čarovne besede
3. sovraštvo, prepir
4. hudobija

zlíće s zastar. hudobija, hudobno dejanje

zločestàrija ž, dial. zločestòća ž hudobija

zlòća ž hudobija: žalio se na -u svoje neprosvijećene okoline

zlôst zlȍsti ž, mest. u zlòsti hudobija, hudobnost

зло́ба -и ж., zlôba -e ž., hudobíja -e ž.

злодеяние n zločin(stvo), hudobija

недобрози́чливість -вості ж., zlonamérnost -i ž., nènaklónjenost -i ž., hudobíja -e ž.

пакость f grdobija, svinjarija, hudobija

pasjàluk m slabš. pesjanstvo, pasja hudobija

satanism [séitənizəm] samostalnik
namerna hudobija, peklenska zloba, satanizem; kult satana

acción ženski spol dejanje, delo, čin; delovanje, delavnost; učinek; gibanje, pokret; drža telesa, poza; vojska borba, boj, spopad; (sodnijska) tožba; pravica (do česa); trgovina akcija, delnica, delež; Čile loterijska srečka

acción de gracias zahvalna molitev
acción de guerra bitka, boj
sociedad por acciónes delniška družba
acción preferente, acción de prioridad prednostna delnica
campo de acción področje, območje
mala acción hudobija, zlobno dejanje
beber las acciónes de algn komu za petami biti

hudôbnost (-i) f glej hudobija

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi