Franja

ill-conditioned [ílkəndíšənd] pridevnik
slab, hudoben; pokvarjen, v slabem stanju

im-pius (in-pius) 3, adv. impiē brezbožen, brezvesten, zloben, hudoben, zločest(en); o osebah: Capua impios cives eiecit Ci., duobus impiis nefariisque consulibus aerarium donabantur Ci., impius erga parentes Suet.; subst.: potestis igitur impios religiosis anteferre? Ci. brezbožneže, apud inferos supplicia impiis constituta sunt Ci.; potem enalaga o stvareh: tam religioso templo manus impias adferre conatus es? Ci., tuo impio sceleri restitissem Ci., impia mente tu libros conquiris Ci., eorum ex manibus impium ferrum meus consulatus extorsit Ci., i. arma V., ensis i. O., perversa atque impia religio Ci., i. verba in deos Tib.; od tod: inpios deos invocare T. bogove zlobe (čarodejstva) klicati; podobno: inpia Tartara V. kot bivališče brezbožnežev, i. venenum, i. tus O. kakršnega rabijo brezbožniki, proficiscere ad bellum impium ac nefarium! Ci. brezbožno (začeto), obsessa telis impiae coniurationis patria Ci., herba impia Plin. menda: „francoska grižnica“ (Gnaphalium gallicum), impie regem deserere Cu., quid tam impie dixeris Ci., quae in nos impie nefarieque fecerit Ci., qui aliquid impie scelerateque commiserint Ci.; superl. impiissimus: pri poznejših, zlasti Eccl.

improbo agg.

1. zloben, hudoben, nepošten

2. naporen, hud, težak:
improba fatica hud napor

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

inicuo krivičen, hudoben

jálan -lna -o, dol. jâlnī -ā -ō dial. zavisten, hudoben, zloben

jȅdak jȅtka jȅtko, jédak jétka jétko, dol. jȅtkī jȅtka jȅtkō
1. jedek: -a voda, kupelj
2. ujedljiv, hudoben: -a starica; ti si jedak jer si ljubomoran

jèdōvan -vna -o, jedòvit -a -
1. strupen: -a zmija
2. srdit, jezen: jedovan pogled
3. hudoben: jedovan čovjek

kîvan -vna -o (t. kin, perz.)
1. jezen, hud: biti kivan na što
2. hudoben, hud: -a sudbina

maleante zlikovski, malopriden, hudoben

maleante m zlikovec, malopridnež, hudobnež

maleficent [məléfisnt] pridevnik
hudoben, zloben, zločinski; škodljiv (to komu)

male-volēns (mali-volēns) -entis (ixpt. malē in velle) zlohoten, zlonameren, hudovoljen, hudoben, nenaklonjen, pokvarjen, sovražen (naspr. benevolens): ingenium Pl., est miserorum ut malevolentes sint Pl.

male-volus (mali-volus) 3 (male oz. malum in velle) zlohoten, zlonameren, hudovoljen, hudoben, nenaklonjen, sovražen, nevoščljiv, zavisten, pokvarjen: Gell., malevoli de me sermones Ci. ep., m. alicui Ci. ep., in aliquem Ci. ep.; subst. malevolus -ī, m zlovoljnik, zlonamernež, zlonamernik, nevoščljivec, zavistnež, pokvarjenec: malevolorum sermunculi Ci., invidi et malevoli Ci.; malevola -ae, f zlovoljnica, zlonamernica, nevoščljivka, zavistnica, pokvarjenka: huius amica, mea inimica et malevola Pl. — Komp. malevolentior -ius, superl. malevolentissimus 3 od adj. malevolēns: malevolentissimae obtrectationes Ci. ep.

malfaisant, e [-fəzɑ̃, t] adjectif hudoben; škodljiv, poguben

bête féminin malfaisante škodljiva žival

mȁliciōzan -zna -o (fr. malicieux) maliciozen, hudoben, škodoželjen

malignant¹ [məlfgnənt] pridevnik (malignantly prislov)
sovražen, hudoben, zločest
politika nezadovoljen, uporen
medicina maligen

maligno

A) agg.

1. zloben, hudoben, zlohoten:
spirito maligno zlobec, hudič

2. med. maligen, zel:
tumore maligno maligni tumor

B) m (f -gna) zlobnež, zlobnica; zlobec:
il maligno zlobec, hudič

malitiōsus 3, adv. -ē (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).

malizioso agg.

1. zloben, hudoben; maliciozen

2. hudomušen

malnato agg.

1. pren. neolikan, surov

2. pren. zloben, hudoben