Franja

Zadetki iskanja

  • slíšati entendre, ouîr, percevoir; entendre dire, apprendre:

    na svoja ušesa slišati entendre de ses propres oreilles
    dobro slišati avoir l'oreille (ali l'ouîe) fine
    slabo slišati entendre mal, être dur d'oreille, avoir l'oreille dure
    sliši se, da le bruit court que
    kakor se sliši à ce qu'on dit
    napak slišati entendre de travers, mal entendre, mal saisir
    slišal sem, da j'ai entendu dire que, on m'a dit que
    ne hoteti slišati faire la sourde oreille
    dolgo o njem ni bilo slišati on n'a pas eu depuis longtemps de ses nouvelles, cela fait longtemps qu'il n'a pas donné signe de vie
    slišati travo rasti (figurativno) se croire mieux au courant que les autres, se croire bien fin (ali bien malin)
    slišati govoriti (peti) entendre parler (chanter)
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

    kot slišim según me han informado
    slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
    dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
    slabo slišati ser duro de oído
    slišati na ime ... responder al nombre de...
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    to se prijetno sliši es agradable oír eso
    ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
    slišati travo rasti (fig) pasarse de listo
  • sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

    sprejéti darilo to receive a present
    sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
    sprejéti pod streho (krov) to give shelter
    prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
    sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
    sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
    sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
    prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
    bil je hladno sprejet he was coldly received
    ne hoteti sprejéti to refuse to accept
    ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
    sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
    zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
    sprejeto od... passed by...
    sprejéti zakon o to pass a law on
    sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
    sprejéti ustavo to adopt a constitution
    sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision
  • spreneveda|ti se [é] (-m se)

    1. (delati se neumnega) sich dumm stellen, Theater spielen, den Naiven/die Naive spielen

    2. (pretvarjati se) sich verstellen, heucheln, vormachen; so tun, als ob …

    3. (navidezno ne hoteti) sich zieren, sich anstellen
  • stran5 (proč) weg, fort
    daleč stran fernab
    hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
    držati stran od abhalten, weghalten (von)
    držati se stran od wegbleiben
    iti stran weggehen
    moči stran wegkönnen, loskönnen
    morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
    obrnjen stran abgekehrt
    odpeljati stran fortbringen
    pahniti stran wegstoßen
    peljati stran wegführen
    planiti stran davonstürmen, davonstürzen
    pogledati stran wegsehen, wegblicken
    poklicati stran wegrufen
    poriniti stran fortstoßen
    poslati stran fortschicken, wegschicken
    potegniti stran abziehen, wegziehen
    skočiti stran wegspringen
    smeti stran fortdürfen, wegdürfen
    spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
    stopiti stran wegtreten
    teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
    vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
    zdrsniti stran wegrutschen
    zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
    zvabiti stran weglocken
  • udárec golpe m ; (s palico) palo m

    udarec z roko manotazo m, manotada f
    udarec s plosko roko palmada f
    udarec z veslom golpe m de remo
    udarec s krepelcem, pendrekom porrazo m, estacazo m
    milostni (poslednji, smrtni) udarec golpe m de gracia; (klofuta) bofetada f
    udarec s pestjo puñetazo m
    udarec v vodo (fig) un golpe fallido
    hud udarec un rudo golpe
    udarec v prazno un golpe en falso (ali en vago)
    udarec usode revés m de (la) fortuna
    udarec za udarcem golpe tras golpe
    z enim udarcem de un golpe
    (za)dati komu udarec dar un golpe a alg
    zadati komu smrtni (milostni) udarec dar el golpe de gracia a alg
    odbiti, parirati udarec parar el golpe
    udarec je zgrešil, je šel mimo ha errado el golpe
    pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) matar dos pájaros de un tiro
    hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) fam ir por atún y a ver al duque
  • veljáti (stati, stanem) to cost, to be worth; (biti veljaven) to be valid, to be in force; to hold good, to hold true, to be true

    koliko velja ta knjiga? how much does this book cost?
    to zemljišče velja 2.000 funtov m2 this land is worth 2,000 pounds a square metre
    naj velja, kar hoče! cost what it may!
    veljáti za poštenjaka to pass for an honest man
    isto velja za vas the same holds good for you
    hoteti veljáti za... to set oneself up as...
    ne maram veljáti za moralista (purista) I don't set myself up as a moralist (a purist)
    velja (za) dva meseca valid for two months
    veljá! agreed!, it's a deal!
    ta vstopnica velja za večerno predstavo this ticket admits (you) to the evening performance
  • vídeti ver ; (zagledati) mirar

    rajši videti preferir, gustar más
    daleč videti ver lejos
    od daleč videti ver de lejos
    dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
    bežno videti entrever
    videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
    bomo (že) videli ya veremos
    rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
    (ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
    nič se ne vidi no se ve nada
    no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
    ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
    je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
    videl sem kako je padel le vi caer
    on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
    da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
    iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
    nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
    dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
    dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
    vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct

    zapréti dežnik to fold one's umbrella
    zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
    zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
    zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
    zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
    zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
    zapréti plin to turn the gas off
    zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
    zapréti steklenico to cork (up) a bottle
    zapréti za promet to close to traffic
    zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
    zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
    zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
    zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
    zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
    pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
    silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
    zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
    zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
    zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself
  • zatísniti fermer (en pressant)

    zatisniti oči umrlemu fermer les yeux à un mort
    zatisniti oči pred fermer les yeux sur (ali devant) quelque chose
    zatisniti eno oko pri čem (spregledati komu kaj, ne hoteti videti) être (ali se montrer) indulgent (ali accommodant), se refuser à voir quelque chose, faire (par tolérance, connivence) comme si on n'avait pas vu
    celo noč ne zatisniti oči ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit
  • zatísniti cerrar (apretando)

    zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
    zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
    zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
    celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche
  • zíd wall

    zíd hiše outer wall
    podporni zíd retaining wall
    slep zíd (brez oken) blind wall
    ločilni, vmesni zíd partition wall
    zvočni zíd sound (ali sonic) barrier
    pok pri prebitju zvočnega zídu sonic boom
    zíd žalovanja (Židov v Jeruzalemu) Wailing Wall
    ločiti z zídom od... to wall off from...
    ograditi vrt z zídom to wall in a garden
    porušiti zíd to raze a wall to (ali to level a wall with) the ground
    slikati vraga na zíd (figurativno) to paint the devil on the wall
    biti pritisnjen ob zíd (figurativno) to have one's back to the wall
    z glavo riniti, siliti skozi zíd (figurativno) to run one's head against a brick wall, to kick against the pricks
    hoteti z glavo zkozi zíd (figurativno) to be rash (ali reckless), to attempt impossibilities
    udarjati z glavo v zíd to butt (ali to batter) one's head against a brick wall
    postaviti ob zíd to place against the wall
    postaviti koga ob zíd in ga ustreliti to stand someone against a wall and shoot him
    pritisniti koga ob zíd (figurativno) to drive someone into a corner
    človek bi se z glavo zaletel v zíd it's enough to make you knock your brains out
  • zíd (-a, -ú) m

    1. muro (pl. muri, mura); parete; muraglia:
    porušiti zid abbattere un muro
    sezidati zid costruire, erigere un muro
    betonski zid muro di calcestruzzo
    opečnat zid muro di mattoni, di cotto
    predelni, slepi zid muro divisorio, cieco
    suhi zdi muro a secco
    oporni zid muro di sostegno
    obrambni, zaščitni zid muro di difesa

    2. pren. muro:
    zid predsodkov, nezaupanja il muro dei pregiudizi, della diffidenza
    zid molka muro di silenzio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti zidu parlare al muro
    pren. pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. hoteti, riniti z glavo skozi zid andare con la testa contro il muro
    pren. biti naveličan mestnih zidov essere stufo della vita in città
    bel kot zid pallido come un cencio
    gluh kakor zid sordo come una campana
    hist. Berlinski zid muro di Berlino
    arheol. kiklopski zid mura ciclopiche
    kitajski zid muraglia cinese
    hist. zid solza muro del pianto
    fiz. zvočni zid muro del suono
  • zlò (zlà) n

    1. male:
    delati, hoteti zlo fare, volere il male
    sejati zlo seminare, diffondere il male
    ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male

    2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
    družbena zla le malattie della società
    zlo korupcije il bubbone della corruzione
    izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
    šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
    pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
    iti po zlu andare a male, fallire
    biti nujno zlo essere un male inevitabile
  • zraven dabei; daneben
    čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
    drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
    dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
    vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
    imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben
  • želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

    zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
    želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
    kaj želite od mene? what do you want from me?
    ali želiš, da on pride? do you want him to come?
    on želi dobiti to mesto he wants to get that post
    želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
    želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
    želéti si to long for, to yearn for
    zelo si želéti domov to long for one's home
    želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
    vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
    želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
    kakor želite as you please, just as you wish
    tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
    želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
    želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
    kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
    hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing