Franja

ridge [ridž]

1. samostalnik
gorski greben, hrbet, sleme, venec, sedlo; veriga gričev; strešno sleme; hrbtenica
agronomija rob, meja, okrajek; razvodje

fonetika teeth ridge dlesna

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
brazdati (se); nagibati (se), tvoriti valovne grebene (o morju)

ridged roof sedlasta streha

Rücken², der, (-s, -) hrbet (tudi Anatomie); (Rückenseite) hrbtna stran; Geographie von Bergen: sleme; Baukunst, Architektur bei Gewölben: teme; Sport Schwimmen: hrbtno; verlängerter Rücken podhrbtišče/tam, kjer hrbet izgubi pošteno ime; einen breiten Rücken haben imeti širok hrbet; den Rücken stärken/steifen podpirati (koga); den Rücken decken/freihalten kriti hrbet (komu); den Rücken freihaben imeti proste roke; den Rücken kehren obrniti hrbet (komu, čemu); den Rücken beugen ukloniti se; auf den Rücken legen figurativ premagati, prekositi; auf dem Rücken liegen lenariti; hinter dem Rücken za hrbtom ( tudi figurativ ); in den Rücken fallen napasti od zadaj, figurativ skočiti v hrbet; mit dem Rücken zur Wand/an der Wand stehen/kämpfen: biti potisnjen ob zid; kalt/heiß über den Rücken laufen, kalt/heiß den Rücken hinunterlaufen mrzlo/vroče spreletavati/spreleteti (po hrbtu)

Rückenpartie, die, hrbet

Rückenstück, das, Fleischstück: hrbet

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.

schiēna f

1. (anat.) hrbet; križ

2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu

shoulder¹ [šóuldə] samostalnik
rama, pleče
množina gornji del hrbta, hrbet
figurativno izboklina v obliki rame; bankina
vojska drža (vojaka) s puško na rami

shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
shoulder of mutton koštrunovo pleče
straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)

sopraimbotte f arhit. (estradosso) hrbet (oboka)

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

spáte n

1. hrbet, hrbtišče, pleča
□ pe spate vznak

2. zadnja stran
□ în spate zadaj

3. zaledje

spīna -ae, f (gl. pinna2)

1. rastlinska bodica, bodec, trn, v pl. bodice, trnje: Lucr., Sen. rh., Col., Plin. idr., spinis surgit paliurus acutis V., consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum … spina consertum T., terra tuum spinis obducat … sepulchrum Pr., spinis coronatus Eccl. s trnjevim vencem, s trnjevo krono; sinekdoha
a) trnov grm: spina creat rosas O.
b) trnata rastlina: spina alba Plin., Col. beli trn, spina Arabica Plin. akacija (starejše nérod), spina fullonia Plin. gl. fullōnius; o belušu: Col., in totum spina est asparagus Plin., in aequorea quae crevit spina Ravenna Mart.

2. occ.
a) živalska bodica, starejše bodec, bodelj: aliae animantes spinis hirsutae Ci. (o ježih in ježevcih), hystrices spinā contectae Plin.
b) (ribja) kost, koščica, sŕt, ost: Mel., Plin. idr., humus spinis cooperta piscium Ci. fr. ap. Q., spinā nocuus O., spinae medio in pisce O.
c) hrbtenica: Varr. idr., duplex agitur per lumbos spina V., spinae curvamen O., caput spina excipit Cels., carnosa inanitas adnexae spinae Plin.; s celim izrazom: dorsi spina Aug., spina quae est in dorso Gell., medulla spinae Aug. hrbtni mozeg, hrbtenjača; pesn. spina = hrbet: spina viret O.
d) sacra spina „sveta“ ali križna kost, križnica: Suet. ap. Fr., Hier., Isid.
e) trnu podoben α) zobotrebec, zobni trebek: argentea Petr. β) prečni zid v dirkališčih, okrog katerega so morali dirjati dirkači: Cass.

3. metaf.
a) bridkost, moreča skrb, zaskrbljenost, želja, poželenje, slast, strast: spinas animo evellere H., quid te exempta levat spinis de pluribus una? H.
b) spinae tankoumnost, bistroumnost, ostroumje, ostroumnost, ostroumno dlakocepstvo: nec disserendi spinas probavit Ci., Peripatetici spinas partiendi et definiendi praetermittunt Ci. tankoumne (dlakocepske) (raz)delitve in razlage, vellere spinas Ci. = dlakocepiti.

spináre -ări f hrbet, pleča

sȑt m (t. syrt)
1. hrbet
2. lisičje krzno od sredine hrbta do repa

taglio m (pl. -gli)

1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti

2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst

3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose

4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje

5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

7. ekst. ožji del; hrbet

8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

10. med.
taglio cesareo carski rez

11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila

tērgo m

1. (f pl. -ga) knjižno hrbet:
a tergo zadaj
voltare il tergo pokazati hrbet

2. (m pl. -ghi) hrbtna, zadnja stran:
vedi a tergo glej na naslednji strani

tergum -ī, n (menda iz *tergos; sor. z gr. (σ)τέρφος (živalska) hrbtna koža, koža, usnje; prim. lat. tergus, tergīnum)

1. hrbet: boum terga sunt ad onus accipiendum figurata Ci., tuus deus digito non redundat, sed capite … tergo, poplitibus Ci., nigrantes terga iuvenci V. s črnimi hrbti, črnohrbtni, manūs ad tergum reicere Ci., terga Phoebo praebere O. sončiti se, terga caedere L. ali percidere Fl. od zadaj sekati (sovražnika), od zadaj udarjati (na sovražnika), od zadaj udrihati (po sovražniku), qui magistratum sine provocatione creasset, tergo ac capite puniretur L. naj se (pre)šiba in obglavi. Posebne zveze: terga vertere C., Sen. ph. „hrbet pokazati“, obrniti hrbet, (z)bežati = terga dare L., terga praebere fugae O. = fugae dare L. = fugae praestare Iuv. v beg se spustiti (obrniti), (z)bežati, pobegniti, terga dare alicui L., Cu. ali praestare alieni T. (z)bežati od koga, pred kom, biti od koga zapoden (pognan) v beg; toda: pressum inflexo mox dare terga genu Pr. = odstopiti od bremena, obnemoči pod bremenom; metaf.: aetas terga dedit O.; meton.: terga Parthorum dicam O. beg.

2. sinekdoha telo: Petr., (sc. anguis) convolvens sublato pectore terga V., horrentia terga suum V. ščetinaste svinje, ščetinjače; toda: sordida terga suis O. prekajena svinjska hrbt(ov)ina.

3. metaf. hrbet = hrbtna stran, zadnja stran, ozadje, zadek: a tergo (npr. adoriri) Ci. izza hrbta, s hrbta, od zadaj, z zadnje strani, ab tergo stare L. zadaj (v rezervi) stati, biti rezerva, a tergo urbem relinquere Ci. za seboj pustiti, a tergo esse Sen. ph. za hrbtom, zadaj, castris ab tergo (od zadaj) vallum obiectum L., hostis in tergo haeret ali tergo inhaeret L. je za hrbtom, je za petami, ut ad terga (na zadnjo stran) collis hostes pertraheret L., unam (sc. peram) post tergum dedit Ph. zadaj, vzad, nazaj, na hrbet, iam post terga reliquit sexaginta annos Iuv. za seboj ima že 60 let, scriptus et in tergo Iuv. tudi na zadnji (hrbtni) strani (papirja), arbor … terga obverterit axi V.; occ. = površje, površina: terga amnis O., maris Lucan., proscisso qui suscitat aequore terga V., terga crassa V.

4. meton. hrbt(ov)ína, koža, usnje: taurino quantum possent circumdare tergo V., taurorum terga recusant O.; meton. usnjen predmet, izdelek iz usnja, usnjina: venti bovis tergo inclusi O. v mehu, feriunt taurea terga manūs O. (ročni) boben, duro intendere bracchia tergo O. cestov jermen iz bikovega usnja, tergo decutit hastas V. s ščita, prevlečenega z usnjem, hasta rupit terga novena boum O. vseh devet kož (na ščitu); metaf. o ščitu: tot ferri terga, tot aeris (= plasti) V., hasta per linea terga (sc. scuti) transiit V.

Opomba: Heterocl. abl. familiarem tergum: Pl., Non. — Pesn. pl. = sg.

tergus (star. tēgus: Pl., Fr.) -oris, n (tergum)

1. hrbet: Sen. rh. idr., aurea quam molli tergore vexit ovis Pr., facilem sui tergoris ascensum praebeat Col. (o kobili).

2. sinekdoha telo, trup, hrbt(ov)ina, hrbtišče: Petr. idr., diviso tergore (sc. iuvenci) Ph., resecat de tergore (sc. suis) partem O. od hrbt(ov)ine, carnaria tria gravida tergoribus Pl., detruncavit tribus tegoribus glandia Pl., squalenti tergore serpens Sil.

3. meton.
a) hrbtna koža, koža, kožuh, krzno: tergora deripiunt costis V., septem taurorum tergora (kot ščit) V., tergus inciditur Cels.
b) obleka, oblačilo, odevalo, odev: Martis Mart. oklep.

zálēde s, zálede s
1. zaledje: povući se u zalede
2. ozadje, hrbet: štititi komu zalede

Ziemer, der, (-s, -) Jagd hrbet; (Ochsenziemer) korobač

горб m grba; (lj.) hrbet;
зарабатывать своим горбом zaslužiti s trdim delom, prigarati;
испытать на своём горбу občutiti na svoji koži