Franja

Zadetki iskanja

  • brȁtičina ž, brȁtična ž nečakinja, bratova hči
  • brȁtučeda ž sestrična, očetovega brata hči
  • Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

    1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
    a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
    b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
    c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

    2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

    3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

    4. karsko gorovje: Plin.
  • clergywoman množina clergymen [klə́:džiwumən, -wimin] samostalnik
    žena ali hči (anglikanskega) duhovnika
  • contessina f

    1. pomanjš. od ➞ contessa

    2. mlada grofica, grofova hči
  • Creūsa -ae, f (Κρέουσα) Kreúza,

    1. tudi Γλαύκη imenovana hči korintskega kralja Kreonta, Jazonova žena potem, ko je bil zavrgel Medejo, ki je zato svojo tekmico sežgala z gorljivim zastrupljenim oblačilom ali po poznejšem mitu z gorljivo krono: O., Pr., Hyg., Sen. tr. (prim. H. Epod. 5, 64).

    2. Priamova hči, Enejeva žena: V.

    3. mesto v Beotiji s pristaniščem: L.; isto tudi Creusis -idis, f (Κρεῦσις) Krevzida: Mel.
  • dàidžična ž dial. sestrična, ujčeva hči
  • Dēōïus 3 (Dēō, Δηώ, ljubkovalna oblika za Δημήτηρ) Dein, Cererin: quercus O. Dei (Cereri) posvečen; subst. Dēōis -idis, acc. -ida, f (Δηωΐς) Deina (Cererina) hči = Prozerpina: O., Aus.
  • dìzdārka ž dizdarjeva hči: on se oženi -om djevojkom
  • djevèrična ž (ijek.), devèrična ž (ek.) drugova hči
  • dòvotka ž pastorka, v zakon pripeljana hči
  • duchessina f pomanjš. od ➞ duchessa; mlada vojvodinja, vojvodova hči
  • dȕždevica ž doževa žena, doževa hči
  • Dymās -antis, m (Δύμας) Dimant, Hekubin oče: Hyg., Serv., proles Dymantis O. = Dymantis -idis, f Dimantida, Dimantova hči (Hekuba): O.
  • Epiclēros -ī, f (gr. ἐπίκληρος, sc. ϑυγάτηρ) Hči dedovalka, naslov Menandrove komedije: Ci., Q.
  • eupatereia -ae, f (gr. εὐπατέρεια) hči plemenitega očeta, Helenin vzdevek; od tod apel. (iron.) = (druga) Helena: Luc., Petr.
  • Evastochter, die, Evina hči; Evina potomka
  • fīliola -ae, f (demin. fīlia) hčerka, ljuba (draga) hči: Pl., Ci., Iuv., Suet.; pren.: mihi videris scientiam iuris tamquam filiolam osculari tuam Ci.; sarkast. (o mehkužnem, babjem Kurionu): duce filiolā Curionis (= duce [effeminato] Curione) Ci. ep.; pesn. o Kadmovih črkah: Aus.
  • gȁzdīnka ž ekspr. bogato dekle, bogataševa hči
  • grandniece [grǽn(d)ni:s] samostalnik
    nečakova ali nečakinjina hči