Franja

Zadetki iskanja

  • agnos -ī, f ( in ἡ ἄγνος) lat. vitex, konopljika: Plin.
  • ahead [əhéd] prislov & povedkovnik pridevnik
    vnaprej; naprej, dalje; spredaj

    to be ahead of s.th., s.o. biti pred čim, kom, prekašati, prehiteti koga
    mornarica breakers ahead pazi, nevarnost grozi
    trgovina to buy (sell) ahead vnaprej nakupiti (prodati)
    to get ahead of prehiteti
    a danger is ahead nevarnost grozi
    navtika full speed (ali steam) ahead s polno paro naprej
    look ahead pazi, misli na prihodnost
    straight ahead naravnost naprej
    he is ahead of his times prekaša svoje vrstnike
  • ahí tu, tja

    por ahí v bližini, približno
    de por ahí vsakodnevno, navadno
    de ahí que zato (pride, da)
    de ahí se deduce iz tega sledi
    he ahí todo to je vse
    ahí me las den todas to mi je vseeno
    ahí se verá to bo lepa reč
    ahí verá V. kako naj to povem?
  • akadémski akadémijski academic(al)

    akadémsko leto academic year
    on je akadémsko izobražen he has had a university education
  • ákcija action; move; act; activity; (delnica) share, ZDA stock, stocks

    skupna ákcija joint action
    stopiti v ákcijo to go into action
    začeti ákcijo to initiate an action, to take an action (v in)
    on je vedno v ákciji he is always active (ali busy), he is always on the go
  • Alabanda -ae, f: Plin. in Alabanda -ōrum, n: L., Iuv. (ἡ Ἀλάβανδα in τα Ἀλάβανδα) Alabanda (gen. -e) ali Alabande (gen. Alaband), trgovsko mesto v Kariji, vzhodno od Mileta; njegov po božje čaščeni heros eponymos Alabandus -ī, m Alaband, sin Evipa in Kaliroje: Ci. Od tod subst. Alabande͡us -eos, m (Ἀλαβανδεύς) Alabanjan = rojen v Alabandah: Ci., Vitr.; nom. pl. Alabandīs (Ἀλαβανδεῖς), acc. -eas, Alabanjani, preb. Alaband: Ci., Vitr.; adj. Alabandēnsis -e alabandski, iz Alaband: Ci.; subst. pl. Alabandēnsēs -ium, m Alabanjani, preb. Alaband: Ci., L.
  • alabáster albâtre moški spol

    bel(a) kakor alabaster blanc(he) comme (de) l'albâtre
  • áli or; (= če) whether, if; (toda) but, however

    on áli njegov brat he or his brother
    bil sem v dvomu, áli naj grem I was in doubt whether to go
    povej mi, áli je to res ali ne tell me whether it is true or not
    ni vedela, áli naj joče áli se smeje she did not know whether to laugh or cry
    vsi ljudje, áli bogati áli revni all men, whether rich or poor
    áli... áli either... or
    eno áli drugo, ne moreš imeti obojega you can't have it both ways
  • alive2 [əláiv] pridevnik
    živ, živahen
    elektrika pod napetostjo; veljaven; dovzeten; zavesten; produktiven

    are you alive to what is going on? veste, kaj se dogaja?
    to be fully alive to s.th. jasno se česa zavedati
    to be alive with mrgoleti česa
    alive and kicking živahen
    man alive! človek božji!
    there's no man alive who can... nihče na svetu ne more...
    he was alive to the advantage spoznal je korist
  • all2 [ɔ:l] prislov
    popolnoma, čisto, docela, povsem

    all about povsod naokrog
    all abroad daleč razširjen, na široko
    all along nenehno, ves čas
    all along of zaradi, spričo
    all anyhow nemarno, površno
    all around z vseh strani
    all at once nenadoma, nepričakovano
    all the better tem bolje
    to be all ears napeto poslušati
    all right v redu, dobro, prav, strinjam se
    all round vse naokrog; figurativno vse
    all the same vseeno
    all of a sudden nenadoma, nepričakovano
    taking it all round na splošno povedano
    he is not quite all there ni čisto pri pravi pameti
    it is all up (ali over) with him z njim je konec
  • alphabētum -ī, n (gr. in ἡ ἀλφάβητος) alfabet, abeceda: Eccl.
  • amatêr amateur

    s slikarstvom se ukvarja kot amatêr he paints as a hobby
    amatêrstvo amateurism
  • among(st) [əmʌ́ŋ(kst)] predlog
    med, izmed

    from among(st) izmed
    he is numbered among(st) the dead imajo ga za mrtvega
    they quarelled among(st) themselves sprli so se
  • ampelos -ī, f (gr. ἡ ἄμπελος) vinska trta; od tod

    1. ampelos agria „divja trta“, menda naša vinika: Plin.

    2. ampelos Chironia „Hironova trta“, bljušč: Plin.

    3. ampelos leucē (ἄμπελος λευκή bela trta) bljuščec: Plin.
  • Andros (Andrus) -ī, f Ander,

    1. (ἡ Ἄνδρος), najsevernejši otok v Kikladih (še zdaj Andros) z istoimenskim mestom, ki je imelo Bakhovo svetišče: Ter., L., O. Od tod adj. Andrius 3 (Ἄνδριος) andrski, z Andra: Ter.; subst. Andria -ae, f Andrijka, Deklica z Andra, naslov Terencijeve komedije: Ter.

    2. otok med Britanijo in Irsko: Plin.
  • anna [ǽnə] samostalnik
    indijski novčič (1/16 rupije)
    pogovorno mešanec

    he has eight annas of dark blood je na pol mešanec
  • Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

    1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
    a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
    b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
    c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

    2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

    3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

    4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.
  • antipód antipode

    antipódi pl the antipodes
    on je antipód svojega brata he is the exact opposite of his brother
  • anyhow1 [énihau] prislov
    nekako; vsekakor, v vsakem primeru; kakorkoli; površno, slabo

    to feel anyhow ne se dobro počutiti
    he could not come anyhow nikakor ni mogel priti
  • anything [éniɵiŋ] zaimek
    nekaj, karkoli, vse

    anything but vse prej kot
    for anything I know kolikor je meni znano
    he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
    not for anything za nič na svetu
    hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
    like anything na vso moč, kar se da