Franja

lurid [l(j)úərid] pridevnik (luridly prislov)
prsten, bled; pošasten, grozljiv, mračen, temen, strašen; krvavo rdeč (nebo); križeč, živ (barva)
botanika umazano rumeno rjav

to cast (ali throw) a lurid light on prikazati kaj v mračni luči

macabro

A) agg.

1. mrtvaški; ki se nanaša na smrt:
danza macabra umet. mrtvaški ples

2. grozen, grozljiv, strašen

B) m grozota, grozljivost

macábru -ă (-i, -e) adj.

1. mrtvaški

2. grozen, grozljiv, strašen

medusēo agg.

1. knjižno Meduzin

2. zapeljiv, očarljiv; grozljiv, grozo vzbujajoč

minaccioso agg.

1. grozeč

2. grozljiv

3. pren. visok (nad):
la rocca guarda minacciosa sull'altura trdnjava se dviga visoko na vzpetini

orrifico agg. (m pl. -ci) grozljiv

orripilante agg. grozen, grozljiv

orroroso agg. knjižno grozljiv

prōdigiōsus 3, adv. -ē (prōdigium) poln čudežnih podob, pošasten, grozljiv, grozen, nenaraven, neobičajen, čud(ež)en, čudovit, nezaslišan: Ap., Aur., Cl., Amm. idr., atria Circes O., cura Veneris O., mendacia O., mularum fetus regionibus Africae adeo non prodigiosos haberi Col., defectus solis Plin., ostentatio (sc. virium) Plin., genera tempestatum Plin., partus, genera, solis defectūs, ostentatio, assimulatio, pretia, sacra, crassitudo Plin., prodigiose vitam ludificantur Plin., huic adnectitur lien in sinistra parte adversus iecori, cum quo locum aliquando permutat, sed prodigiose Plin., corpus, corpora Q., fecunditas, feritas, spiritus, novitates, fabulae Ps.-Q., prodigiosum dictu! T., ora prodigiosa Tartarei canis Mart., Venus Mart., fides Iuv., astra, monstra Stat., miracula, mulieres, artes Gell., tyranni Lamp.

raccapricciante agg. grozen, grozljiv, grozo vzbujajoč

schaudererregend, Schauder erregend grozljiv

schaudervoll grozljiv

schauererregend grozljiv

schauerlich grozljiv, grozoten, srhljiv

schaurig grozljiv, grozen, srhljiv; figurativ grozen

schummerig temačen; figurativ grozljiv

siniestro levi; narobe; poln nesreče; grozljiv

siniestro m nesreča, katastrofa
a diestro y siniestro (fig) vse križem, vsevprek; na slepo srečo, tjavdan

squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

2. metaf.
a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.

Tartarus¹ (tudi Tartaros) -ī, m (V., H., Lucr., Ap.), acc. -on (Stat.) in Tartara -ōrum, n (V., H., O., Lucr., Ap.) (Τάρταρος, Τάρταρα) Tártar, podzemeljsko kaznovališče; sinekdoha podzemlje, kraljestvo mrtvih: Tartarus ipse bis patet in praeceps tantum V., animas sub Tartara tristia mittit (sc. Mercurius) V.; pooseb. Tartarus pater Val. Fl. = Pluto. — Od tod adj.

1. Tartareus 3 tártarski, podzemeljski, podzemski, podzemen: Ci. idr., deus O. ali Iuppiter Val. Fl. ali rex Cl. = Pluto, custos C. = Cerberus, sorores V., Stat. = Furiae, umbrae O., volucres Val. Fl. = Harpyae, Tartarei regina barathri Stat. = Tisiphone; pesn. tártarski = grozen, grozljiv, strašen, strašljiv, pošasten: specus Ph., nox Val. Fl., vox (Furij) V.

2. Tartarinus 3 tártarski = grozen, grozljiv, strašen: corpus Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest.

terribilis -e (terrēre)

1. strašen, strahovit, strahoten, strašljiv, grozen, grozovit, grozoten, grozljiv; o stvareh: Vell., Val. Max. idr., mors terribilis est iis … Ci., arma terribiliora L., clamor, sonus L.; subst.: terribiliora afferre L. strašnejše vesti; s sup.: formae visu terribiles V.; o osebah: Suet., Aug. idr., iam ipsi urbi terribilis erat L.; s sup.: terribilis aspectu Ci.

2. metaf. = častitljiv, častit, častivreden, navdajajoč s (straho)spoštovanjem: scripturae Cod. I. — Adv. terribiliter strašno, grozno, strahovito, grozovito: Arn., Vulg., Aug.