Franja

tonare

A) v. intr. (pres. tuōno)

1. grmeti; bobneti

2. pren. grmeti:
tonare contro la corruzione generale grmeti proti splošni skorumpiranosti

B) impers. (pres. tuōna) grmeti
PREGOVORI: tanto tuonò che piovve preg. po tolikšnem grmenju se je moralo uliti, moralo se je zgoditi

tonēscō -ere (incoh. tonāre) doneti, zadone(va)ti, (za)grmeti: caelitum altum tonitribus templum tonescit Varr. ap. Non.

tonitruō -āre (tonitrus) grmeti: Hier., Porph.

tonner [tɔne] verbe intransitif grmeti

tonner contre quelqu'un (figuré) grmeti proti komu
il tonne grmi

tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)

1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.

2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.

trăsní -ésc vi.

1. (za)grmeti

2. udariti (s strelo)

tréštati -tīm
1. bučati, hrumeti: trube suviše trešte; dvorana trešti
2. grmeti: topovi trešte u daljini

tronar [-ue-] grmeti; pokati

tronar con alg. spreti se s kom
tronar contra alg. grmeti zoper koga

tuná tún vi.

1. (za)grmeti

2. bobneti

3. doneti

tùtnjiti -ī bobneti, grmeti: iz vinograda čuje se kako tutnje prangije; u dvorištu tutnji kolo na dvorišču se hrupno vije kólo; u peći bučno tutnji vatra v peči bučno plapola plamen

vríštati -īm
1. kričati: vrištati od bola, od straha; dijete, vrišti
2. vriskati: vrišti od zadovoljstva i previja se od smijeha
3. rezgetati: što nam vrišti Damjanov zelenko
4. ekspr. žvižgati: napolju je vrištao vjetar
5. ekspr. pokati, regljati: mitraljez vrišti već od jutra
6. cvrčati: vrišti užareno ugljevlje kad pada u vodu
7. škripati: vrište brodovi na rijeci
8. grmeti, bobneti, razlegati se: gromovi vrište

wettern rohneti, grmeti (über/gegen zaradi/proti)

whang [wæŋ]

1. samostalnik
pogovorno bobnenje, grmenje; udarec

2. prehodni glagol
narečno udariti, tepsti, lopniti
neprehodni glagol
bobneti, grmeti

греметь grmeti, hrumeti, bučati, rožljati;
гром гремит grmi;
гремит слава slava se razlega;
гремит колокол zvon doni;

гримі́ти -млю́ недок., grméti -ím nedov.

громыхать, громнуть (za)ropotati, (za)grmeti, treskati, treščiti

грохотать

1. treskati, grmeti, bobneti;

2. krohotati se

гукать kričati, rjoveti, grmeti (topovi)

погромыхивать grmeti

рокотать brenčati; hrumeti; grmeti, bobneti