Franja

mane [méin] samostalnik
griva

mèđāš -áša m
1. mejnik: uz kamen međaš graničar stoji
2. omejek, griva, travnati del med njivama, med njivo in potjo
3. obmejno ozemlje: mi barbari na turskom -u
4. mejaš, sosed

melena ženski spol (levja) griva; lasje na čelu, dolgi lasje; čop las, vihravi lasje

cortado en melena kratko pristrižen
cortar a melena srednje ostriči

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

parrucca f

1. lasulja, perika

2. šalj. griva

3. pren. nazadnjak, starokopitnež

4. pren. nareč. graja, karanje

5. pren. nareč. pijanost

Schopf¹, der, (-/e/s, Schöpfe) šop, čop; figurativ griva; eine Gelegenheit beim Schopfe packen/ergreifen zagrabiti priliko, izkoristiti priliko

toison [twazɔ̃] féminin runo, ovčja koža, ovčje krzno; familier griva, gosti lasje

la toison d'or zlato runo
elle a une belle toison (ona) ima lepe lase

zazzera f

1. dolgi moški lasje

2. ekst. slabš., šalj. griva

zgȍn zgòna m, agr.
1. ozare, vrati na koncu njive
2. meja, griva, trata med dvema njivama

Ziegenbart, der, kozja brada; Pflanzenkunde griva

Bärentatze, die, Pflanzenkunde rdeča griva

cabellera ženski spol lasje; lasišče; lasulja; levja griva

cirrus -ī, m

1. naravni koder, nav. pl. cirrī kodri, kodrasti lasje: Varr. ap. Non., Mart., P. Veg.; poseb. cirrus Iuv. ali cirri Tert. v kolobar zviti čopi las (na glavah Germanov); konjska griva na čelu, čop: P. Veg.

2. pren.
a) pernati čop na glavah ptičev: Plin.
b) cirri lovke mnogonožcev: Plin.
c) cirri kodrava rastl. vlakna: Plin.
č) cirri resice na oblačilih: Ph.

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

fleece¹ [fli:s] samostalnik
runo; nastrižena volna (iz ene ovce)
figurativno gosti lasje, "griva"; ovčica (oblak)

Hahnenkamm, der, greben, petelinova roža; Pflanzenkunde grivica, celozija; Pilz: rdeča griva

hog-mane [hɔ́gmein] samostalnik
postrižena konjska griva

konòpljuša ž, bot. konjska griva, Eupatorium

Korallenschwamm, der, Pflanzenkunde rumena griva

Kunigundenkraut, das, Pflanzenkunde konjska griva