Franja

pêči pečem, peci -ite, pekel pekla, pečen -ena
1. peći: peči kruh, meso, v peči, na žaru, na ražnju, na štedilniku
2. pržiti, žeći: peči se na soncu
3. žariti, žeći: kopriva peče
4. peći, gristi: vest ga peče; zna več ko hruške peči
razumije se u štošta; pečen kostanj; pečeno meso; on je tam kuhan in pečen
on tamo žari i pali; pekoča rana, pekoči sončni žarki

per-edō¹ -ere -ēdī -ēsum (per in edere) (po)jesti, pojedati: apibus cibum Pl. fr. ap. Prisc., quinque panes et gemellos pisces Prud.; metaf. razjesti (razjedati), (ob)glodati, (z)gristi, (z)gruditi: languoribus peresus Cat., longa dies molli saxa peredit aquā Tib., ignis Aetnam peredit H., lacrimae peredēre umore exsangues genas Poeta ap. Ci., quos durus amor crudeli tabe perēdit V., vellera morbo inluvieque peresa V.

pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže

prey² [préi] neprehodni glagol
prežati (upon na)
ropati, pleniti; pograbiti, požreti (plen)
figurativno prevariti, nasankati, opehariti
figurativno gristi, glodati, težiti, moriti

to prey on one's mind ležati na duši, težiti

roáde rod vt.

1. gristi, glodati

2. razjedati

3. žuliti

rodere^*

A) v. tr. (pres. rodo)

1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer

2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale

3. šalj. (po)jesti

B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze

C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

smite^*2 [smáit]

1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti

to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

ščípati -am i -pljem, ščipaj -te i -ajte i ščiplji -te, ščipal -a i -ala
1. štipati: ščipati koga s prsti; s kleščami ščipati nohte, parklje
2. štipati, ujedati, gristi: ščipati z besedami
štipati riječima, rečima; mraz ščiplje do kosti
3. čupati, zadavati bolove na mahove: po trebuhu ga ščiplje
4. bušiti: ščipati vozne karte

tòčiti -īm, tòči, tòčāh -āše, tȍčen -a
1. točiti, natakati: točiti vino, u čaše, iz litra; ovaj krčmar toči samo dalmatinska vina; točiti pivo
2. pretakati, točiti: točiti suze; točiti krv krvaveti
3. brusiti: okreće kamen na kome toči noževe
4. gristi: crv toči drvo

tooth² [tu:ɵ] prehodni glagol
nazobčati, ozobiti (a saw žago)
opremiti z zobmi; gristi, žvečiti

toothed wheel zobato kolo
neprehodni glagol
tehnično prije(ma)ti z zobci (o zobatih kolesih)

ujédati ùjēdām
I.
1. ujedati, gristi
2. pikati
II. ujedati se ugrizovati se: ujedati se za jezik

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

wurmen črvičiti (koga); figurativ gristi, žreti; es wurmt ihn grize/žre se zaradi ...

ždèrati ždȅrēm žreti, gristi: nepravda me ždere; svi se žderu medu sobom

выгрызать, выгрызть (iz)glodati, (iz)gristi

гри́зти -зу́ недок., grísti grízem nedov., glódati -am nedov., grizljáti -ám nedov.

грызть gristi, glodati; (pren.) sitnariti; gnjaviti;
г. орехи treti orehe (z zobmi);
г. человека mučiti človeka;