ledínak -nka m dial. griček na ledini
prìbrežak -ška m (ijek., ek.)
1. griček pod večjo goro
2. kraj pod goro
Quirinal [kwírinəl] samostalnik
Kvirinal, griček v Rimu; kraljeva rezidenca na Kvirinalu
figurativno italijanska vlada
Schamhügel, der, Anatomie Venerin griček
Venusberg, der, Anatomie Venerin griček
Venushügel, der, Anatomie Venerin griček
mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh
le mont Blanc Mont Blanc
les monts Alpe
monts d'or (figuré) zlati gradovi
mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
mont-de-piété masculin zastavljalnica
chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
monte m
1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih
2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja
3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti
4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad
5.
monte di pietà zastavljalnica
6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
saltus2 -ūs, m
1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.
2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.
3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m2: VARR.
4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.
Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.
vēnere f
1. lepotica
2.
veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost
3.
monte di Venere anat. venerin griček
4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
venere di marciapiede pocestnica
venere solitaria onanija, samozadovoljevanje
5. pog. petek
6. astr. Venera
7. zool. (vongola) venernica (Venus)
PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni
vénerin (-a -o) adj. di Venere, med. venereo; astr. venusiano:
anat. venerin griček monte del pube, monte di Venere
bot. venerini lasci capelvenere, adianto (Aduiantum capillus Veneris)
zool. venerin pas cinto di Venere (Cestus veneris)