Franja

prae-foveō -ēre (—) -fōtus (prae in fovēre) (po)prej (o)greti, (po)prej da(ja)ti (tople) obkladke: praefotis partibus aquā marinā Cael.

re-cale-faciō in (nav.) re-cal-faciō -ere -fēcī -factum (re, calēre in facere) zopet (spet, znova) (o)greti, ogre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti, pogre(va)ti, (o)topliti: haud patitur dubitare diu calidumque priori caede recalfecit consorti sanguine telum O.; pren.: fac timeat de te tepidamque recalface mentem O.; pass. re-cal(e)-fīō -fierī -factus sum: statim recalefacto corpore Cael.

scalducciarsi v. rifl. (pres. mi scalduccio) pog. greti se; biti na toplem

sun² [sʌn] prehodni glagol & neprehodni glagol
sončiti (se), postaviti (se) na sonce, izpostaviti (se) soncu, sončnim žarkom; sušiti (se) na soncu, greti (se) na soncu

to sun o.s. sončiti se, greti se na soncu
to be sunned biti obsijan od sonca

toast¹ [tóust]

1. samostalnik
pražena, popečena rezina (belega) kruha, popečenec; toast; s tekočino (vinom, mlekom) polit toast

a toast rezina popečenega kruha, namočena v vinu
as warm as toast prijetno topel
toast and water v vodi namočen popecenec
to have s.o. on toast britanska angleščina, sleng imeti koga v svojih rokah (v pesteh, v oblasti)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
popeči (se), pražiti (se) (o rezinah kruha)
figurativno ogreti (se), greti (noge itd.) pri ognju

to toast one's feet (one's toes) temeljito si ogreti noge (prste na nogah)

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

coccolare

A) v. tr. (pres. cōccolo) ljubkovati

B) ➞ coccolarsi v. rifl. (pres. mi cōccolo) uživati:
coccolarsi sotto le coperte greti se pod odejo

effervescence [efɛrvɛsɑ̃s] féminin vrenje, vrvranje, kipenje; figuré razburjenje, vrvenje, vznemirjenje

chauffer de l'eau jusqu'à l'effervescence greti vodo do vrenja, zavreti vodo
une grande effervescence règne dans la ville veliko vznemirjenje vlada v mestu

fiato m

1. dih, sapa:
scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
trattenere il fiato zadržati dih
prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
avere il fiato grosso sopsti
restare senza fiato pren. biti presenečen
strumenti a fiato pihala
in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
bere d'un fiato izpiti na dušek

2. pl. glasba pihala

3. šport kondicija, vzdržljivost

4. knjižno sapa, vetrič
PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje

greje ipd. ➞ → greti

káča (-e) f

1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
kača se levi il rettile muta pelle
kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
pren. železna kača treno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
pren. imeti kačo v žepu essere al verde
pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
biti strupen kot kača essere una vipera
navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
rogata kača vipera (Aspis cerastes)
smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

2. pren. lunga fila

3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

4. zool.
morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda

martínček (-čka) m zool. lucertola (Lucerta agilis); pren.
greti se na soncu kot martinček stare al sole come le lucertole

panca f klop:
consumare le panche dell'osteria pren. posedati po gostilni
far ridere, far scappare le panche pren. delati grobe napake, polomiti ga
panche della scuola šolske klopi
scaldare le panche pren. greti klopi, lenariti

pri prep. (z mestnikom)

1. presso, vicino a, a:
bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

2. in, di, a, presso:
ovratnik pri srajci il colletto della camicia
to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

3. presso, da, con:
pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

4. in, con:
pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

5. malgrado, nonostante:
pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

6. a, all'età di:
v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

7. su, per, ○:
bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

8. pog. su:
pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
inter. pri moji duši perbacco, perdiana
pri moji veri vivaddio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
biti pri priči mrtev morire sul colpo
misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
ostati pri starem restare immutato
presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
pri vsem tem contuttociò

réchauffer [rešofe] verbe transitif pogreti (un plat jed)

se réchauffer ogreti se, figuré (zopet) se razvneti
réchauffer les couches ogreti plasti, grede s toplim gnojem
réchauffer les vergers ogreti sadovnjake z žerjavnicami
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, figuré ščititi nehvaležneža, ki skuša škodovati

roast² [róust] prehodni glagol & neprehodni glagol
peči (se), pražiti (se), opeči (se); žgati (kavo); segreti, razžariti; pripekati, žgati; smešiti, zasmehovati, rogati se, posmehovati se, vleči za nos, norčevati se iz, zbijati šale z

roasted apple pečeno jabolko
I am roasting figurativno ginem, umiram od žeje
I have been roasting myself by the fire ožgal (pekel, opekel, grel) sem se zraven ognja
to roast on a spit peči na ražnju
to roast oneself greti se, "peči se"

sein [sɛ̃] masculin prsi; (ženske) prsi, nedra, dojka; figuré naročje; figuré srce, notranjost

sein de la terre notranjost zemlje
sein de Dieu (religion) raj
sein de l'Eglise naročje Cerkve
dans le, sur le sein v naročju
donner le sein à son enfant dojiti otroka
l'enfant prend le sein otrok sesa (pri materi)
nourrir au sein dojiti
porter dans son sein nositi pod srcem; figuré srčno ljubiti
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti, rediti gada na prsih
serrer sur, contre son sein stisniti k sebi, pritisniti na svoje prsi
vivre au sein de sa famille živeti v krogu svoje družine

seno¹ m

1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka

2. evfemistično maternica

3. guba; nedrje, okrilje:
nel seno della montagna v nedrju gora
in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe

4. anat. sinus, vdolbina:
seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina

5. zaliv

sērpe f

1. zool. kača:
a serpe vijugasto, spiralno
serpe d'acqua (natrice) belouška (Natrix natrix)
serpe nasuto (driofide) zelena bičevnica, zeleni drvolaz (Dryophis mycterizans)
scaldare una serpe in seno pren. greti gada na prsih

2. pren. kača, zahrbtnež

serpent [sɛrpɑ̃] masculin kača (tudi figuré)
(nekoč)

serpent (pihalo)
serpent aveugle, de ver slepec (zoologie)
serpent à coilier, d'eau belouška
serpent à lunettes, de mer, à sonnettes naočarka, morska kača, klopotača
peau féminin de serpent kačja koža
serpent fabuleux bajeslovna kača
serpents pluriel venimeux, non venimeux strupene, nestrupene kače
serpent à plumes krilata kača
serpent caché sous les fleurs (figuré) skrita nevarnost
une prudence de serpent kačja, skrajna previdnost
c'est une langue de serpent ta človek, ta oseba ima strupen jezik
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, izkazovati dobrote nehvaležnežu, ki se obrne proti svojemu dobrotniku