Franja

izolirati glagol
1. (pri bolezni) ▸ elszigetel, izolálKadar posumimo, da gre za steklino, moramo psa izolirati od ljudi in drugih živali. ▸ Amikor veszettségre gyanakszunk, a kutyát el kell szigetelni az emberektől és a többi állattól.
Bolnike je treba popolnoma izolirati, ker se virus hitro širi in je v slini, blatu in krvi bolnikov. ▸ A betegeket teljesen el kell szigetelni, mivel a vírus gyorsan terjed, és megtalálható a betegek nyálában, székletében és vérében.

2. (izločiti iz družbe) ▸ elszigetelEvropska unija se ne sme izolirati od drugih držav v Evropi. ▸ Az Európai Uniónak nem szabad elszigetelődnie Európa többi országától.
Ne izolirajte se v svoji pisarni, poiščite navdih v ljudeh. ▸ Ne szigetelődjön el a saját irodájában, keressen ihletet az emberekben!

3. (z zaščitnim materialom) ▸ szigetel, leszigetel, körbeszigetelOkvir grede izoliramo s stiroporom ali folijo z zračnimi mehurčki. ▸ Az ágyást habszivaccsal vagy légbuborékfóliával szigeteljük körbe.Objekt bo treba toplotno izolirati, zamenjali bomo tudi vsa okna. ▸ Az épületet hőszigetelni kell és az összes ablakot ki kell cserélni.Kako naj izoliramo bakrene cevi za toplo vodo oziroma centralno kurjavo? ▸ Hogyan szigeteljük a meleg víz, illetve a központi fűtés rézcsöveit?

4. v kemiji, v biologiji (izločiti snov) ▸ izolálTestirancu vzamemo kri in iz nje izoliramo celice z jedrom. ▸ A vizsgálati alanytól vért veszünk és izoláljuk a sejtmaggal rendelkező sejteket.Eterično olje lahko iz posušene rastline izoliramo z destilacijo z vodno paro. ▸ Az illóolaj a szárított növényből vízgőz-desztillációval izolálható.Ko je Ramsay iskal argon, mu je uspelo tudi prvič izolirati helij, in sicer medtem ko je segreval mineral klevit. ▸ Az argonnal kapcsolatos kutatása során Ramsay-nek először sikerült a héliumot is izolálnia a cleveit nevű ásvány hevítésével.

5. (razločiti od celote) ▸ elkülönít
Raziskovalci poskušajo izolirati kognitivne procese, ki so v ozadju motivacije. ▸ A kutatók megpróbálják elkülöníteni a motiváció mögött álló kognitív folyamatokat.
Stranke so najprej izmenjale stališča, nato pa izolirale glavna razhajanja. ▸ A felek először megbeszélték álláspontjaikat, majd meghatározták a fő nézetkülönbségeiket.
V plesu je težko izolirati izključno jazzovske prvine, deloma zaradi improvizacijske narave. ▸ A táncban – mivel részben improvizatív jellegű – nehéz elkülöníteni kizárólag a jazzelemeket.

kȕka ž
1. kljuka, kavelj: objesiti o -u; saviti u -u
2. trnek: loviti ribu svinutim -ama
3. rovnica, trnokop: krčiti zemlju -ama
4. kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo vse, kar leze ino grede
5. gl. kuke

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

prō-cumbō -ere -cubuī -cubitum (prim. cubāre)

1. naprej se položiti (polagati), naprej se zlekniti (zlekovati), naprej leči (legati), naprej se nagniti (nagibati), naprej se upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati) se: Pl., Plin. iun., Stat., Suet., Amm. idr., olli (sc. remiges) certamine summo procumbunt V. = poprijemajo za vesla, tigna procumbunt secundum fluminis naturam C. grede se nagibajo (so nagnjene) glede na tok reke, p. in vicini domum semipedem Icti. (o steni), planities sub radicibus montium procumbit Cu. leži (se razprostira) poševno pred vznožjem gorovja = vznožje gora visi proti planoti; tako tudi: mons Haemus vasto iugo procumbens in pontum Plin.; (v sovražnem pomenu) planiti na kaj: quos procumbet in armos (sc. leo)? Mart.; pren. vda(ja)ti se čemu, preda(ja)ti se čemu, prepustiti (prepuščati) se čemu, pogrezniti (pogrezati) se v kaj, kam: p. in voluptates (naspr. abstinere voluptatibus) Sen. ph.

2. vreči se na tla, na tla pasti (padati), (z)gruditi se, klecniti (klecati), (z)rušiti se, porušiti se, leči, uleči (ulegati) se, ponižati (poniževati) se: bucula procumbit in ulvā V., alces procumbunt C., loco herbido procubuit L., p. quietis causā C., p. in genua Cu.; o molilcih in prosilcih: p. templis Tib., procumbit humi pronus O., flexo p. genu O. pasti na upognjeno koleno, p. alicui ad pedes C. ali ante pedes Petr. ali ad genua alicuius L. ali alicui ad genua Petr. ali (pesn.) genibus O. pasti na kolena (pred kom), senatu ad infimas obtestationes procumbente T. ko se je senat kleče poniževal; frumenta imbribus procubuerant C. se je bilo poleglo, procumbunt nemora Lucan., cum ventus procumbit Lucr. se poleže, agger in fossam procubuit L., ulmus in aram procumbebat Plin. se je zvračal (prevračal), je padal, tecta … super habitantes procumbunt Q., domus procumbit in domini caput O., moenia procubuisse O.; v pomenu pass. glag. (= caedi): dextrā alicuius p. V., procumbit humi bos V. telebne na tla = se pobije, procumbere alicui T. podleči komu, pred kom (v boju).

3. metaf. propasti (propadati): res procubuere meae O., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., fluentem procumbentemque rem publicam restituere Vell.

réchauffer [rešofe] verbe transitif pogreti (un plat jed)

se réchauffer ogreti se, figuré (zopet) se razvneti
réchauffer les couches ogreti plasti, grede s toplim gnojem
réchauffer les vergers ogreti sadovnjake z žerjavnicami
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, figuré ščititi nehvaležneža, ki skuša škodovati

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.

sērra¹ f rastlinjak:
effetto serra ekst. meteor. učinek tople grede
essere allevato in una serra pren. biti nežen, bolehen

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

do tja jusque-là
tja čez par-dessus
tja grede à l'aller, en y allant
tja in nazaj aller et retour

topla greda ženski spol agronomija in vrtnarstvo warmes Frühbeet, das Treibbeet, prenosna: der Wanderkasten
učinek tople grede der Treibhauseffekt

toplogreden pridevnik
(o učinku tople grede) ▸ üvegházhatású, üvegházhatást okozó, üvegházhatást kiváltó

učin|ek¹ moški spol (-ka …) die Wirkung, na kaj: die Wirkung auf, die Auswirkung auf; (vplivanje) die Einwirkung auf; (čustveni Gefühlswirkung, dolgoročni Langzeitwirkung, drobilni Sprengwirkung, eksplozije Sprengwirkung, globinski Tiefenwirkung, nasprotni Gegenwirkung, potresni Erdbebenwirkung, povratni Rückwirkung, pravni Rechtswirkung, prostorski Raumwirkung, sekundarni Zweitwirkung, stranski Nebenwirkung, terciarni Drittwirkung, trajni Dauerwirkung, na množice Massenwirkung, na široke kroge Breitenwirkung, širjenja Breitenwirkung, šoka Schockwirkung, tople grede Glashauswirkung, sevanja Strahlenwirkung, usmeritveni Richtwirkung, zaviralni/inhibicijski Hemmwirkung, zdravilni Heilwirkung); der Effekt (barvni Farbeffekt, koristni Nutzeffekt, poljski Feldeffekt, svetlobni Lichteffekt)
negativni učinek der Schaden
(terapije Therapieschaden)
pozni učinek die Nachwirkung
brez učinka wirkungslos
elementarni kvant učinka fizika das Wirkungsquantum
z zagotovljenim učinkom [sicherwirkend] sicher wirkend
z globinskim učinkom tiefenwirksam

učínek (-nka) m effetto, risultato, azione, prestazione, rendimento; virtù:
doseči zaželeni učinek ottenere l'effetto voluto
zdravilni učinki rastline le virtù medicinali di una pianta
farm. diuretični učinek (zdravila) l'effetto diuretico (del farmaco)
kem. fotokemični učinek effetto fotochimico
učinek tople grede effetto serra
pog. učinek mamila sbarellamento
um. posebni, svetlobni, zvočni učinki effetti speciali, luminosi, acustici

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

ἐπ-ηγκενίδες, ων, αἱ ep. deske, bruna ali grede, ki so bile po dolgem pribite na ostenek ladje, tramovi.

ἐπ-ωτίδες, αἱ (οὖς) grede (tramovi) na bojnih ladjah, ki so štrlele (kakor ušesa) z obeh strani ladjinega kljuna; služile so za napad in v obrambo; nanje so tudi obešali sidra.

ὀπισθο-νόμος 2 (νέμομαι) ion. ki se nazaj (grede) pase βόες.