Franja

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

dovtíp chiste m ; agudeza f ; dicho m gracioso; broma f

grób dovtip chocarrería f
opolzek, spotakljiv dovtip chiste verde (ali picante)
star dovtip chiste muy gastado
delati dovtipe hacer chistes, decir (ali contar) chistes, bromear
delati slabe (neokusne) dovtipe hacer chistes malos (de mal gusto)

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

družínski (-a -o) adj. di, della famiglia; familiare; del circolo, del club, della società:
družinski član membro della famiglia
družinske tradicije tradizioni di famiglia
družinski grob tomba di famiglia
družinski večer serata sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družinski album album di famiglia
družinski dodatek assegni familiari
družinski grb stemma di famiglia
družinski list stato di famiglia
družinska bolezen malattia ereditaria
družinska pokojnina pensione di reversibilità
družinska posredovalnica consultorio familiare
med. družinska terapija terapia familiare
lit. družinski roman romanzo familiare
trg. družinski zavitek confezione famiglia

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

faraon samostalnik
(vladar v Starem Egiptu) ▸ fáraóZnotraj so postavili natančno kopijo groba egipčanskega faraona Tutankamona. ▸ A belsejében Tutanhamon egyiptomi fáraó sírjának pontos másolatát állították fel.
Danes najslavnejši egipčanski faraon Tutankamon je umrl januarja 1323 pred našim štetjem, star komaj osemnajst let. ▸ Egyiptom ma leghíresebb fáraója, Tutanhamon időszámításunk előtt 1323 januárjában halt meg, mindössze 18 évesen.

faraonov (-a, -o)
faraonov grob das Pharaonengrab

grôbek (-bka) m pren. dem. od grob sepolcretto; rel. (svetniški grobek) confessione, arcella

grobnic|a [ó] ženski spol (-e …) die Gruft (družinska Familiengruft); (grob) die Grabstätte, das Grabmal

hodnik¹ moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura der Gang, der Korridor; -gang (arkadni Laubengang, križni Kreuzgang, krmilni Futtergang, obrambni Wehrgang, skrivni Geheimgang, stebriščni Säulengang, stranski Seitengang); Gang- (okno na hodniku das Gangfenster, grob s hodnikom das Ganggrab); (predsoba, veža) der Flur
stranišče na hodniku die Außentoilette

2. na cesti: der Bürgersteig

3.
anatomija polžasti hodnik der Schneckengang

4. tehnika (proga) die Strecke (odkopni Abbaustrecke, smerni Richtstrecke)
varnostni hodnik der Laufsteg
kabelski hodnik v elektrarnah: der Kabelboden

izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)

A) perf., imperf.

1. scavare:
izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
izkopati temelje scavare le fondamenta

2. cavare, dissotterrare:
izkopati krompir cavare le patate
izkopati truplo esumare il cadavere
izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra

B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà

izràz (-áza) m

1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
strokovni izrazi termini tecnici

2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)

3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
dobiti, najti svoj izraz esprimersi
dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare

junák hero

junák dneva hero of the day (ali of the hour)
Neznani junák Unknown Soldier
grob Neznanega junáka Tomb of the Unknown Soldier
boriti se kot junák to fight like a hero
napraviti junáka iz koga to make someone (into) a hero, to venerate someone as a hero
umreti kot junák to die a hero
doma se vsakdo čuti junáka every cock crows on his dunghill

junák (-a) | -inja (-e) m, f

1. eroe, eroina:
pasti kot junak cadere da eroe
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto

2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)

3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici

4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
iron. salonski junak eroe da salotto

5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto

6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
glavni junak il protagonista

kenotaf samostalnik
(simboličen grob) ▸ kenotáfium, jelképes síremlék

kopáti (kópljem) imperf.

1. cavare, scavare:
kopati jarek, grob scavare una fossa, la tomba
kopati rudo estrarre il minerale
kopati krompir cavare le patate

2. zappare, vangare:
kopati njivo, zemljo zappare il campo, la terra
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri, ci casca dentro lui stesso

kupolast (-a, -o) kuppelförmig; Kuppel- (grob das Kuppelgrab, streha das Kuppeldach)

kupoln|i (-a, -o) Kuppel- (grob das Kuppelgrab)
kupolno obokan überkuppelt

léči¹ (léžem) perf.

1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

3. posarsi

4. coprire (la superficie)

5. manifestarsi, disegnarsi:
grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

6. farsi sentire:
leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore

malomar|en (-na, -no) nachlässig, schlampig; pravo fahrlässig
hudo malomaren grob fahrlässig