-
gradìč (-íča) m dem. od grad castelletto
-
grof samostalnik (plemiški naziv) ▸
grófposest grofa ▸ grófi birtok, gróf birtoka
grad grofa ▸ grófi kastély
posestvo grofa ▸ grófi birtok
portret grofa ▸ gróf portréja, gróf arcképe
-
járek ditch; dike, dyke
obdan z járkom (grad, trdnjava) moated
grajski, trdnjavski járek moat
obcestni járek gutter, zastarelo kennel
strelski járek trench
namakalni járek irrigation ditch
prvi, sprednji strelski járek firetrench
kopati járke to dig ditches, trenches
vkopati se v strelske járke to dig oneself in, to trench
vkopan v strelskih járkih entrenched
zateči se v (zasesti) strelske járke to man the trenches
obdati trdnjavo z járkom to moat
-
kód adv.
1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco
2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte
-
kraljeváti (-újem) imperf.
1. regnare
2. pren. regnare; imperare:
tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia
3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello
-
križarski pridevnik1. v zgodovinskem kontekstu (o verski odpravi) ▸
kereszteskrižarski vitez ▸ keresztes lovag, keresztes vitéz
križarska trdnjava ▸ keresztes erőd
križarska vojska ▸ keresztes sereg, keresztes hadsereg
križarski grad ▸ keresztes vár
križarski red ▸ keresztes rend
križarski pohod ▸ keresztes hadjárat
Središče parka je lepo ohranjeni križarski grad iz dvanajstega stoletja. ▸ A park közepén egy szépen fennmaradt 12. századi keresztes vár áll.
2. lahko izraža negativen odnos (goreč; zagrizen) ▸
kardcsörtető, elvakult, fanatikuskrižarska miselnost ▸ elvakult gondolkodás, fanatikus gondolkodás
križarska gorečnost ▸ fanatikus vakbuzgóság, elvakult buzgalom
V Seulu je Bushev križarski govor naletel na ostro odklonitev. ▸ Bush kardcsörtető beszédét Szöulban élesen elítélték.
Te pobude se s strani nekaterih predstavljajo s pravo križarsko gorečnostjo in sovraštvom. ▸ E kezdeményezéseket egyesek igazi fanatikus vakbuzgósággal és gyűlölettel telve terjesztik elő.
3. (o križarjenju) ▸
tengerjárókrižarska ladja ▸ tengerjáró hajó
križarski turizem ▸ tengerjáró turizmus
Tudi velike križarske ladje, ki plovejo po Karibskem morju, pogosto obiščejo otok. ▸ A Karib-tengeren közlekedő nagy tengerjáró hajók is gyakran megállnak a szigeteknél.
-
manj malo
1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
manj in manj/čedalje manj immer weniger
nekaj manj etwas weniger
malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger
2.
bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …
3.
manj kot weniger als
(nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)
4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)
5.
čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …
6.
malo manj kot (malodane) beinahe
-
mer|a1 [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden
-
minus2 minus (minus pet minus fünf, minus štiri stopinje minus vier Grad)
-
mlád young; youthful; adolescent, juvenile
od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
v mojih mládih letih in my early years, in my youth
še mlád youngish
mládi in stari young and old
mláda kri youthful blood
mláda luna new moon
mlád krompir new potatoes pl
mládo vino new wine
Mladi Turki, mladoturki the young Turks
moj mlajši brat my younger brother
Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
ona ni več tako mláda she is no chicken
samó enkrat si mlád! you're only young once!
postati zopet mlád to grow young again
ko sem bil mlád in my early life, in my youth
mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub
-
mlájši younger; junior; minor
mlájši družabnik junior partner
Grad mlájši Grad Junior (krajšava: Jr.)
moj mlájši brat my younger brother
leto je mlájši od mene he is my junior by a year, he is one year younger than I
videti si mlájši, kot v resnici you do not look your age
-
mogóčiti (-im)
A) imperf.
1. parlare con presunzione
2. redko permettere
B) mogóčiti se (-im se) imperf. refl. dominare, troneggiare:
na hribu se mogoči grad un castello domina dall'alto del monte
-
nek|i1 [é] (-a, -o)
1. naključen: ein, eine, ein
nek drug ein anderer
nekega dne eines Tags
nekega lepega dne eines schönen Tages
nekega ponedeljka zvečer an einem Montagabend
neke noči eines Nachts
iz nekega drugega sveta aus einer anderen Welt, figurativno von einem anderen Stern
2. neimenovan: ein gewisser/eine gewisse/ein gewisses
do neke mere bis zu einem gewissen Grad
v nekem smislu in gewisser Beziehung
-
nič3 (-,-)
1. števnik: nichts von, kein (dežja/vode … kein Regen/Wasser)
iz nič ni nič aus nichts wird nichts
čisto brez nič so ganz ohne
toliko kot nič gleich Null
sploh nič Null Komma nichts
nič več in nič manj genau
ironično ganze
2. število: null
nič celih, sedem null Komma sieben
tri proti nič drei zu null
nič stopinj null Grad
-
ničl|a2 ženski spol (-e …) na temperaturni lestvici: der Nullpunkt (absolutna absoluter)
nad ničlo über Null
pod ničlo unter Null
(5) stopinj pod ničlo (5) Grad Kälte, (5) Grad unter Null
pri temperaturah pod ničlo bei Kältegraden, bei Minustemperaturen
pri temperaturah nad ničlo bei Temperaturen im Plusbereich
-
paša samostalnik nekdaj (turški politični naziv) ▸
pasa, basaturški paša ▸ török basa
Turški paša si je domislil postaviti okop, za katerim bi se ob naskoku na grad lahko skrivali. ▸ A török pasának az volt az ötlete, hogy építsenek töltéseket, amelyek mögött megbújhatnak a támadáskor.
-
pések sand
fin pések fine sand
kup péska a heap of sand
plast péska a layer of sand
zaboj za pések sandbox
grad iz péska (na plaži) sandcastle
trosilec péska (pri lokomotivi) sander
zrno péska grain of sand
vreča péska sandbag
živ pések quicksand, shifting sands pl, (sipina) syrtis
zgrajen na pésku built on sand
graditi na pésku (figurativno) to build on sand, to plough the sands, to rely on a broken reed
to je samo pések v oči (figurativno) that's pure eyewash
nasuti komu pések v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes, to hoodwink someone, to bamboozle someone
posuti s péskom to sand, to strew with sand
zasuti s péskom, zakopati v to sand
-
peščen [é] (-a, -o) sandig, (vsebujoč pesek) sandhaltig, po barvi: sandfarben, sandfarbig; (z veliko peska) sandreich; Sand- (filter der Sandfilter, grad die Sandburg, vihar der Sandsturm, vrtinec die Sandhose, kopel das Sandbad, plaža der Sandstrand, plitvina die Sandbank, pot der Sandweg, površina die Sandfläche, puščava die Sandwüste, steza šport die Sandbahn, tla agronomija in vrtnarstvo der Sandboden, ura die Sanduhr, morje das Sandmeer)
-
peščen pridevnik1. (o pesku) ▸
homok-, homokospeščena zrna ▸ homokszemek
peščena potka ▸ homokos ösvény
peščena podlaga ▸ homokos alap
peščena steza ▸ homokos ösvény
peščena pot ▸ homokút
peščena plast ▸ homokos réteg
peščeno dno ▸ homokos fenék
peščeno dvorišče ▸ homokos udvar
peščeni nasip ▸ homokgát
peščeni zaliv ▸ homokos öböl
peščeni otok ▸ homoksziget
peščeni breg ▸ homokos part, homokpart
peščena sipina ▸ homokdűne
Povezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad2. (o barvi) ▸
homok-peščena barva ▸ homokszín
peščen odtenek ▸ homokárnyalat
Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez.
peščeni toni ▸ homokárnyalatok
peščeni lasje ▸ homokszínű haj
Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.
v peščeni barvi ▸ homokszínben
-
peščén sablonneux, sableux, gréseux, arénacé
peščene barve couleur ženski spol de sable, beige
peščeni grad château moški spol de sable
peščena jama carrière ženski spol de sable, sablonnière ženski spol, sablière ženski spol, gravière ženski spol
peščena plaža, zemlja plage ženski spol, terre ženski spol sablonneuse
peščena pot chemin moški spol sablonneux, sentier moški spol recouvert de gravier
peščena puščava désert moški spol de sable
peščena tla sol moški spol sablonneux (ali aréno-argileux), terre ženski spol sableuse
peščena ura sablier moški spol
peščen vihar tempête ženski spol de sable
peščeno zrno grain moški spol de sable