Franja

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

groziln|i (-a, -o) drohend, Droh- (govor die Drohrede, gesta die Drohgebärde, pismo der Drohbrief, vedenje das Drohverhalten)

hujskašk|i (-a, -o) Hetz-, [Haß] Hass- (članek der Hetzartikel, govor die [Haßtirade] Hasstirade, die Hetzrede, časopis das Hetzblatt, parola die Hetzparole); aufwieglerisch, aufrührerisch; za vojno: kriegstreibend

hválen (-lna -o) adj.

1. di ringraziamento, elogiativo, encomiastico:
hvalna molitev preghiera di ringraziamento
hvalni govor discorso elogiativo

2. (vredno hvale) degno di lode, lodevole

iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
iméti glavno besedo to be the spokesman
iméti čas za to have time for
iméti govor to make a speech, to deliver an oration
iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
iméti ime to bear a name
iméti nahod to have a cold
iméti nekaj denarja to have some money
iméti izbiro to have a choice
iméti napako to have a fault
iméti prav to be right
ne iméti prav to be wrong
iméti posla z to have dealings with
iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
iméti koga za norca to regard someone as a fool
iméti potrpljenje to have patience, to be patient
iméti težave to have difficulties
iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
iméti pravico do to be entitled to
iméti referendum to hold a referendum
iméti volitve to hold elections
iméti za posledico to entail
iméti v vidu to have in view
rad iméti to like, to be fond of
najrajši iméti to prefer above all
rajši iméti to prefer, to like better
sedaj imamo zimo it is winter now
imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
to nima nič na sebi it is of no consequence
kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
dobro se imejte! have a good time!
ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
imel je priti včeraj he was to come yesterday
hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
iméti obzir to be considerate
iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock

iméti avoir, posséder, tenir, considérer

v sebi imeti contenir
na sebi imeti porter, être vêtu de, être couvert (ali enveloppé) de
za poštenjaka ga imajo il passe pour (ali il est considéré comme) un honnête homme
za starejšega ga imam je l'aurais cru (ali jugé) plus âgé
imeti govor faire un discours
rad imeti aimer
rajši imeti aimer mieux, préférer
imeti prav avoir raison
ne imeti prav avoir tort
imeti v čislih estimer, considérer
imeti za norca se moquer de
imeti pri sebi avoir sur soi
kako se imaš? comment vas-tu, comment te portes-tu?
dobro se imej! porte-toi bien! adieu!

improvizírati improviser

improvizirati govor improviser un discours
improvizirati na orglah improviser à l'orgue

inavgurálen inaugural; inauguratory; inaugurative

inavgurálni govor inaugural address, inaugural

indirékten indirect

indiréktni davki indirect taxes pl
indiréktni govor gramatika indirect speech
indirékten namig an oblique hint

indirékten indirect; médiat

indirektni davek impôt moški spol indirect, contribution ženski spol indirecte
(gramatikalno) indirektni govor discours moški spol (ali style moški spol) indirect
indirektni objekt complément moški spol d'objet indirect
indirektno prehodni glagol verbe moški spol transitif indirect
indirektna razsvetljava éclairage moški spol indirect
indirektna volilna pravica suffrage indirect (ali à deux degrés)

indirékten (-tna -o) adj. (posreden) indiretto; mediato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. indirektna delitev divisione cellulare indiretta, cariocinesi
indirektne volitve elezioni indirette
indirektni davek imposta indiretta
mat. indirektni dokaz dimostrazione indiretta
lingv. indirektni govor discorso indiretto
lingv. indirektni objekt oggetto indiretto

indirékten indirecto

indirektni davek contribución (indirecta)
indirektni govor (gram) estilo m indirecto

končáti (-ám) | končávati (-ávam)

A) perf., imperf.

1. finire, terminare, concludere, por fine, smettere:
končaj že predavati e smettila di predicare!
predsednik je govor končal s pozdravljanjem in dobrodošlico gostom il presidente concluse salutando e dando il benvenuto agli ospiti
končati izmeno smontare

2. (uničiti, uničevati; ugonobiti, ugonabljati) rovinare; uccidere:
pijača ga je končala do kraja il bere lo ha rovinato completamente

B) končáti se (-ám se) | končávati se (-ávam se) perf. imperf. refl. finire, terminare, concludersi; sboccare, sfociare; uscire:
poletje se naglo končava l'estate presto finisce
lingv. končati se s soglasnikom uscire in consonante
razprava se je končala s prepirom la discussione sfoció in una rissa

kônčen (-čna -o)

A) adj. finale, conclusivo; ultimo; definitivo; finito:
končna redakcija zakona redazione definitiva della legge
dati stvari končno obliko dare all'oggetto la forma finale
končni izdelki prodotti finiti
končni prizor scena finale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v končni konsekvenci in ultima analisi
fiz. končna hitrost velocità finale
šol. končna ocena voto conclusivo, finale
končno zaporedje serie finita
geogr. končna morena vallo morenico
knjiž. končna sodba, končni račun redde rationem
jur. končni govor arringa
šport. končni izid score
teh. končni obdelovalec rifinitore

B) kônčni (-a -o) m, f, n ultimo (della fila e sim.);
končno in neskončno il finito e l'infinito

krátek (-tka -o)

A) adj.

1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio

2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo

3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve

križarski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o verski odpravi) ▸ keresztesSredišče parka je lepo ohranjeni križarski grad iz dvanajstega stoletja. ▸ A park közepén egy szépen fennmaradt 12. századi keresztes vár áll.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč; zagrizen) ▸ kardcsörtető, elvakult, fanatikusV Seulu je Bushev križarski govor naletel na ostro odklonitev. ▸ Bush kardcsörtető beszédét Szöulban élesen elítélték.
Te pobude se s strani nekaterih predstavljajo s pravo križarsko gorečnostjo in sovraštvom. ▸ E kezdeményezéseket egyesek igazi fanatikus vakbuzgósággal és gyűlölettel telve terjesztik elő.

3. (o križarjenju) ▸ tengerjáróTudi velike križarske ladje, ki plovejo po Karibskem morju, pogosto obiščejo otok. ▸ A Karib-tengeren közlekedő nagy tengerjáró hajók is gyakran megállnak a szigeteknél.

magnetofón (-a) m magnetofono, registratore a nastro magnetico;
kasetni magnetofon magnetofono a cassetta
posneti glasbo, govor na magnetofon registrare la musica, un discorso sul magnetofono
vključiti magnetofon innestare il magnetofono

maratónski (-a -o) adj.

1. šport.
maratonski tek maratona
maratonski tekač maratoneta

2. šport. (nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo)
maratonsko plavanje maratona di nuoto
maratonski plavalec nuotatore su lunghe distanze

3. pren. fiume:
maratonski govor discorso fiume

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

nagovor [ô] moški spol (-a …)

1. način, formula: die Anrede

2. (ogovor) das Ansprechen, s strani prodajalca: die Ansprache

3. (kratek govor) die Ansprache, -ansprache (otvoritveni Eröffnungsansprache, pozdravni Begrüßungsansprache, slavnostni Festansprache, zaključni [Schlußansprache] Schlussansprache), die -rede (pri mizi Tischrede, poročni Traurede)