Franja

Zadetki iskanja

  • ledena gora [é] ženski spol der Eisblock, der Eisberg
    ploščata ledena gora die Eistafel
    vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs (tudi figurativno)
  • lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

    lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
    lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
    lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
    lép, -a, -oa pot good road
    lép, -a, -oi spol the fair sex
    lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
    lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
    lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
    lép, -a, -oo vreme fine weather
    lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
    lép, -a, -o začetek a nice beginning
    lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
    lép, -a, -oega dne one fine day
    lép, -a, -oa pisava a fair hand
    imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
    od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
    lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
    barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
    to ni lepó od tebe that's not nice of you
    ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
    to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
    kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
    to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • mast ženski spol (-i …) das Fett, das Schmalz (gosja Gänseschmalz, Gänsefett, kostna Knochenfett, z ocvirki Griebenfett, rastlinska Pflanzenfett, svinjska Schweinefett)
    lonec za mast der Schmalztopf
    gore masti Fettmassen množina
    brez masti fettlos
    kar cediti se od masti fetttriefend sein
    podoben masti fettartig
    mazanje z mastjo die Fettschmierung
  • mizasta gora stalna zveza
    geografija (vrsta gore) ▸ táblahegy
  • nabósti to spit, to pierce, to spear; to pin, to prick, to thrust

    nabósti na kol to impale
    z vilicami to fork
    nabósti z rogovi to gore
    nabósti se to prick oneself, to get pricked (ali pierced, pinned)
  • nédra (-der) n pl. seno, petto (di donna); pren. seno, viscere:
    nedra gore, zemlje le viscere della montagna, della terra
  • nepalski pridevnik
    (o Nepalu in Nepalcih) ▸ nepáli
    nepalski šerpa ▸ nepáli serpa
    nepalski kralj ▸ nepáli király
    nepalska prestolnicakontrastivno zanimivo Nepál fővárosa
    nepalska vojska ▸ nepáli hadsereg
    nepalske gore ▸ nepáli hegyek
    Povezane iztočnice: nepalska rupija
  • obdájati (-am) | obdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. cingere, circondare; coronare:
    srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
    jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
    visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

    2. rivestire, coprire:
    oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
    obdati stole s prevleko rivestire i sedili

    3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
    obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

    4. colmare (di):
    obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

    B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
    rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori
  • obláziti

    oblaziti vse gore subir a todos los montes
  • pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire:
    pokriti lonec coprire la pentola
    pokrivati streho coprire la casa, il tetto
    oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
    knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
    pokriti s čepico imberrettare
    pokriti s kapuco incappucciare
    pokriti s plaščem ammantellare
    pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
    pokriti s perjem impiumare
    pokriti z deskami tavolare
    pokriti z dlakami impelare

    2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
    sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
    pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
    megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle

    3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
    pokriti stroške coprire le spese
    pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
    hidr. pokriti potok tombinare il torrente
    že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
    rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona

    B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. coprirsi

    2. pren. quadrare:
    izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate

    3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokriti se s skorjo aggrumarsi
    pokriti se s tančico velarsi
    pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
    pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi
  • pregráda (-e) f

    1. recinto, recinzione:
    pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
    pregrada iz kolov palizzata

    2. barriera; divisorio:
    visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi

    3. navt. paratia;
    neprepustna pregrada paratia stagna

    4. sbarra, transenna:
    šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne

    5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento

    6. pren. barriera:
    rasna pregrada barriera razziale
  • prekríti (-kríjem) | prekrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire, ricoprire, velare:
    prekriti stene s tapetami tappezzare le pareti
    prekriti streho ricoprire il tetto

    2. (pojaviti se na površju) coprire, ammantare, velare; seppellire:
    sneg je prekril gore i monti sono ammantati di neve
    grob je prekrila trava sulla tomba è cresciuta l'erba
    marsikaj je prekrila pozaba tante cose sono rimaste sepolte dall'oblio
    prekriti s trstjem incannucciare
    metal. prekriti z bronzo bronzare
    prekriti z lisami macchiettare
    prekriti z madeži chiazzare
    prekriti z oblaki annuvolare, coprire di nuvole

    B) prekrívati se (-am se) imperf. refl.

    1. sovrapporsi, combaciare; sporgere (di):
    deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra ai bordi le tavole sporgono di due centimetri

    2. (ujemati se, skladati se) corrispondere, concordare

    3. coprirsi
  • premákniti (-em) | premíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spostare, muovere:
    premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

    2. smuovere

    3.
    premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
    pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
    pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
    ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
    premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
    šah. premakniti kralja muovere il re
    človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
    težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
    grad. premikati z grezilne črte spiombare

    B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

    1. spostarsi, percorrere:
    vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

    2. muoversi, andarsene, uscire:
    več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
    ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

    3. cambiare, migliorare:
    cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
    bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
    čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
    zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
    lingv. naglas se premika l'accento è libero
  • premika|ti (-m) premakniti (immer wieder, dauernd) bewegen; (pomikati) rücken, verrücken (naprej vorrücken, nazaj zurückrücken), (porivati) schieben, verschieben; (prestaviti) versetzen (gore figurativno Berge versetzen); kazalce na uri: umstellen; figuro pri igri: ziehen; železnica verschieben, umrangieren, vorschieben
  • prestáviti (-im) | prestávljati (-am) perf., imperf.

    1. spostare;
    močan, da bi gore prestavljal forte da smuovere le montagne
    bil je utrujen in je komaj prestavljal noge era stanco da muovere le gambe a fatica
    prestaviti strugo cambiare, spostare l'alveo (del fiume)
    vse dopoldne prestavljam lonce tutto il giorno non faccio altro che arrabattarmi con le pentole

    2. adm. trasferire; distaccare

    3. rimandare, rinviare, posporre

    4. avt. cambiare la marcia

    5. star. tradurre
  • pripotíti se (-ím se) perf. refl. giungere sudando; ekst. giungere, arrivare:
    pripotiti se na vrh gore raggiungere (faticosamente) la cima della montagna
  • réber versant moški spol , flanc moški spol (d'une montagne, d'une colline), penchant moški spol (d'une colline), côte ženski spol

    v rebri gore sur le versant de la montagne
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada