Franja

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh

le mont Blanc Mont Blanc
les monts Alpe
monts d'or (figuré) zlati gradovi
mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
mont-de-piété masculin zastavljalnica
chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove

montagna f

1. gora:
essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
tappa di montagna šport gorska etapa
la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

2. hribi, planine, hriboviti svet:
villeggiare in montagna letovati v planinah
villaggio di montagna hribovska vas

3. pren. gora, velik kup:
ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode

montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
montagne moyenne sredogorje
montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
chaîne féminin de montagnes gorska veriga
haute montagne visoko gorovje
mal masculin des montagnes višinska bolezen
pays masculin de montagnes gorata dežela
système masculin de montagnes gorski sistem
faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)

montaña ženski spol gora, pogorje

montaña de hielo ledena gora
montañas rusas velika dričalnica, tobogan (cirkuško zabavilo)

monte m

1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja

3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad

5.
monte di pietà zastavljalnica

6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline

monte moški spol gora; visok gozd, hosta; talon; banka pri igri

monte arriba navkreber
monte abajo navzdol
monte bajo podrast, hosta
monte Blanco Montblanc
monte (de piedad), monte pío zastavljalnica
Montes Roc(all)osos Skalnato pogorje
por montes y valles po hribih in dolinah
escuela de montes y plantíos gozdarska šola

mount¹ [máunt] samostalnik
poetično gora (v zemljepisnih imenih kratica Mt.)
anatomija peščaj, mišična kepa v dlani

mountain [máuntin] samostalnik
gora (tudi figurativno)

a mountain is raised off my spirits kamen se mi je odvalil od srca
to climb mountains iti v hribe
mountains high izredno visok
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
the mountain on labo(u)r veliko hrupa za prazen nič
zgodovina the Mountain jakobinska stranka v francoski revoluciji
Mountain State vzdevek za Montano in Zahodno Virginijo (ZDA)

múnte -ţi m gora, planina, hrib

pálež m
1. palež, paljevina: duh po -u
2. pirpeka, žega: sončni palež
3. gora: palež na pšenici; trtni palež
peronospora, plamenjača; krompirjev palež
plamenjača

paperasserie [paprasri] féminin gora, navlaka administrativnega papirja; papirnata vojna

votre demande s'est perdue dans la paperasserie du ministère vaša prošnja se je izgubila med papirji na ministrstvu

planìna ž, tož. plȁninu, mn. plȁnine, rod. planínā gora, planina

planína -e ž., гора́ -и́ ж.

puy [pɥi] masculin hrib, gora, brdo (v Auvergne)

vetta f

1. vrh; vrh gore, gora
in vetta na vrhu
giungere in vetta priti na vrh

2. pren. vrh, prvo mesto:
la vetta della classifica vrh lestvice

3.
vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave

4. vrh veje:
tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)

5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)

6. navt. konec vrvi (pri škripcu)

vr̀šina ž vzpetina, gora, vrh: ne znam kako ću se popeti na ovu -u, visoka je

žléb (-a) m

1. (strešni žleb) gronda, grondaia; (mlinski žleb) gora; (odtočni žleb) canale (di scolo)

2. (podolgovata vdolbina v pobočju) canalone, forra

3. pl. žlebovi (na stebru) scanalatura; (na puškini cevi) rigatura; (kolesnice) solchi (di ruote); (pri žametu) coste; (pri pogreznih vratih) rigame

4. anat. solco, canale:
venčni, nohtni žleb solco coronario, ungueale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. strelni žleb ferita di striscio
metal. žleb za žlindro canale per le scorie

гоpа f gora;
под гору nizdol;
на гору navkreber;
как г. с плеч kakor da se mi je kamen odvalil;
гору сдвинуть težavno delo opraviti;
стоять за кого горой braniti koga na vso moč;
идёт пир горой šumno veselje vlada na gostiji

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.