Franja

mútež m
1. gošča, kal: jegulje se u -u hvataju
2. usedek, usedlina: mutež na dnu čaše
3. zmeda: mutež u glavi; bistriti mutež iskati resnico

mùtljāg -ága m
1. gošča, kal: voda nosi mutljag daleko
2. usedek, usedline: somovi spavaju u tiskom -u v kalu reke Tise
3. ekspr. zmeda: ovaj naš sadašnji mutljag

òmućine ž mn. gošča, usedek vina, žganja v sodu

poso moški spol usedlina, gošča; počitek, mirovanje

poso de café kavina gošča

precipitación ženski spol (pre)naglica, prenagljenost; usedlina, gošča

con precipitación (pre)naglo

residue [rézidju:] samostalnik
(pre)ostanek, preostali znesek
pravno ostanek (premoženja po plačanju vseh dolgov, pristojbin itd.)
kemija ostanek (npr. po destilaciji), usedlina, gošča; rezidij; odpadek

residuum množina residua [rizídjuəm, -djuə] samostalnik
(pre)ostanek; usedlina; gošča; rezidij; izvržek, sodrga

Schlamm, der, (-/e/s, -e/Schlämme) blato (tudi zdravilno); mulj; Technik kal, gošča; Bergbau glen; figurativ mit Schlamm bewerfen blatiti

scum [skʌm]

1. samostalnik
(umazana, nečista) pena; izmeček, izvržek, odpadek
tehnično žlindra, troska
figurativno usedlina, gošča
figurativno pridanič, ničvrednež, izprijenec, izgubljenec

the scum of society (of the earth) izmeček družbe (človeštva)

2. prehodni glagol
(po)snemati umazano peno; obrati; odstraniti žlindro iz staljene kovine
neprehodni glagol
delati (narediti) peno, (na)peniti se, pokriti se s peno

sedimen -inis, n (sedēre) usedlina, gošča, usedek, sesedek, sedimènt: aceti CAEL., sedimen crassius (v urinu) CAEL., arenosum vel capillosum CAEL., sedimina aliquando crassiora et calida, aliquando arenosa et saxosa CAEL., sedimina purulenta CAEL.

sediment [sédimənt] samostalnik
usedlina, sediment, usedek, gošča

sédiment [sedimɑ̃] masculin sediment; usedek; gošča; usedlina; kamnina, ki je nastala z usedanjem

sédiment détritique grmača

sedimentum -ī, n (sedēre) = sedimen usedlina, gošča, usedek, sesedek, odkladnina, sedimènt: sive urbis tremoribus ibi tantum gnomone intorto sive inundationibus Tiberis sedimento molis facto PLIN.

settling [sétliŋ] samostalnik
naselitev, kolonizacija; naselbina; poravnava, pomiritev; obračun; ustalitev; določitev, dogovor; oborina
množina usedlina, gošča

settling day ekonomija obračunski dan (termin); (borza) dan likvidacije

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.

sludge [slʌdž] samostalnik
blato, brozga; gosta usedlina, gošča; škart; naplavitev; plavajoči led
medicina kepica krvi

sterpaglia f grmovje, gošča, šikara

sterpaia f gošča, šikara

šȕma ž
1. šuma, hosta, gozd: četinarske -e gozd iglavcev; bukova šuma
2. veja listavca: donesi malo -e da spirim vatru
3. hosta, gozd, gošča: na poziv Partije otišao je u -u
4. velika množina česa: revoluciju je zamišljao kao uskovitlanu -u pesnica i pušaka

tābēs -is, f (prim. tābeō)

1. razkrojevanje, razkroj, razpadanje, razpad, propadanje, propad, starejše raztvor, raztvorba zaradi topljenja, gnilobe, bolezni idr., ginevanje, gnitje, gniloba, trohnenje, trohnoba, taljenje, kopnenje: Plin., Lact. idr., tabes cadavera absumebat L., corpora tabe vetustas abstulerit O., arca inanis inventa per tabem tot annorum omnibus absumptis L., si terra in tabem facilis est Sen. ph. če se zlahka razkraja.

2. meton.
a) s topljenjem, raztapljanjem, razkrojem, razpadanjem, trohnenjem ipd. nastala tekočina, brozga, plundra, brljuzga, glen, gošča, gnojnica, gnojevka: fluens tabes liquescentis nivis L., per tabem (skozi lužo) sanguinis hostem sequi L., semusti cineres tabe (v novejših izdajah tabo) obliti T., corpora in tabem resolvit Plin., arte nefandā summota est capiti tabes Lucan. ves sok; pesn.: (sc. anguis) necat tabe veneni O. s strupeno slino, sagitta mortiferā tabe tincta O.
b) preležana tvarina, preležana snov, preležano blago: tabes mercium Plin. preležano blago.

3. metaf. ginevanje, hiranje, propadanje, počasna bolezen, sušica, jetika, kuga, kužna bolezen, pomor: Lact. idr., aegritudo habet tabem Ci., quos durus amor crudeli tabe peredit V., multorum mensum tabe mortuum L., tabe interire Aur., ad ultimam tabem corpus alicuius redigere Val. Max., tabes (pomor) orta per Aegyptum L., oculorum tabes T. izguba vida; pren.: tanta vis avaritiae animos veluti tabes (kakor kužna bolezen) invaserat S., tabes crescentis faenoris L. oderuška kuga, fori tabes T. pravdarstvo, tabes legionum T. vrvež = upor.