Franja

cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

cuerpo de bomberos požarna bramba
cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
cuerpo consular konzularni zbor
cuerpo docente učni zbor (zavoda)
cuerpo de ejército armadni zbor
cuerpo extraño (med) tujek
cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
cuerpo municipal mestne oblasti
cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
cuerpo volante leteči oddelek vojske
retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
paño de mucho cuerpo težko sukno
vino de cuerpo močno vino
a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
a cuerpo gentil prelahko oblečen
a cuerpo patente v lastni osebi
cuerpo a cuerpo mož proti možu
de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
en cuerpo korporativno
en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
ganar con su cuerpo predati se prostituciji
hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

dēnique, adv. (dē in ni iz ne [okrepljevalni členek iz zaimenskega debla „no“, prim. enim] in que „in“; denique torej pravzaprav = in zdaj celo, in potem, in slednjič)

I.

1. (ob koncu naštevanja) (po)slednjič še, naposled: luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia, afflictantur coloniae, agri denique ipsi tam beneficum … civem desiderant Ci., copia cum egestate, bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia, bona d. spes cum omnium rerum desperatione confligit Ci., arma, tela, locos, tempora, d. naturam ipsam … industria vicerat S.; qui tot annos ita vivo … , ut a nullius umquam me tempore aut commodo aut otium meum me abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique somnus retardarit Ci., ne nummi pereant aut puga aut fama H.; v soodnosnosti: primum omnium me ipsum vigilare … ; deinde magnos animos esse in bonis viris … ; deos denique inmortalīs huic invicto populo … auxilium esse laturos Ci.

2. occ. (ob koncu stopnjujočega naštevanja) (po)slednjič, celo, vrh tega še: omnia sua iura, commoda, auxilia, totam d. libertatem Ci., consilium ceperunt plenum sceleris et audaciae, ut nomen huius de parricidio deferrent, ut ad eam rem aliquem accusatorem veterem compararent, … denique ut … tempore ipso pugnarent Ci.

3. (brez izvedenega naštevanja) potem, in potem: ille imperat reliquis civitatibus obsides, denique ei rei constituit diem C. (zaporedje je izraženo v množini občin, zaključek posameznih ukazov je določitev roka), audiamus igitur Sextilium; fratres d. prodeant Ci., non movetur pecunia; denique, quae ornamenti causa fuerunt, non requirit Ci.; včasih = deinceps zapored(oma), po vrsti: sic ei procedit post principio d. Pl.

4. (dodaja le en splošnejši pojem) naposled, sploh: quod nemo bonus, nemo d. civis est, qui … Ci., qui non civium, non d. hominum numero essent L., dum mea delectent mala me vel d. fallant H., vitavi d. (kvečjemu) culpam, non laudem merui H.; stopnjevalno = da celo, in celo: pernegabo atque obdurabo, periurabo d. Pl., hominem … custodiae non audet committere, d. Syracusas totas timet Ci.; v vprašanjih: nonne satis fuit iis gratias agi, denique … honoris aliquid haberi? Ci., ubi erant ceteri creditores? d. hoc tempore ubi sunt? Ci.; protivno dodaja tisto, za kar predvsem gre = a kar je glavna stvar: Ci.; occ.
a) (poudarja kak zaimek) prav: is enim d. honos mihi videri solet, qui … propter magna merita claris viris defertur Ci. ep., siqua metu dempto casta est, ea d. casta est O.
b) (zmanjševalno) vsaj: quod … nostros praesidia deducturos aut d. indiligentius servaturos crediderant C.

5. (na videz samostojno, kot sklep) končno, skratka, z eno besedo: nihil est d. in natura rerum omnium, quod se universum profundat Ci., d. omnia Ci. ali omnia d. Plin. iun. skratka vse, denique haec fuit altera persona Thebis N., d. sit finis quaerendi H., sunt certi d. fines H., d. sit quidvis simplex dumtaxat et unum H.

6. (naznanja nastop česa že davno pričakovanega) naposled, vendar že, vendarle: aliquam mihi partem hodie operae des d. Pl., quae (urbana) ego diu ignorans ex tuis … litteris … d. cognovi Ci. ep.; occ. (pri izrazih nejevolje ali iron.) nazadnje celo, pa ne da bi: quam benigne! d. usi liberalitate Antoni milites imperatorem reliquerunt Ci., ii d., … qui omni tempore in praeda et in sanguine versabantur, Sex. Roscio temporis illius acerbitatem iniquitatemque obicient … ? Ci., postero d. die ecquid praesidi usquam habueris, an tu cohorsque in castra vestra virtute perruperitis? L.

7. na ta način, tako, tako tudi: Huius victoriae callide dissimulata laetitia est. Denique non solita sacra Philippus illa die fecit, non in convivio risit, … Iust., pulcherrima Campaniae plaga est: nihil mollius caelo: d. bis floribus vernat Fl., Exstat quidem exemplum eius, qui gessit (magistratum caecus). Appius d. Caecus consiliis publicis intererat Dig., In quaestionibus laesae maiestatis etiam mulieres audiuntur. Coniurationem d. Sergii Catilinae Fulvia mulier detexit Dig.

II. časovno:

1. nazadnje, naposled: apud Segestanos nemo illud signum audebat attingere: barbaros scitote adductos esse operarios; ii d. illud sustulerunt Ci., his moenia quaere, magna pererrato statues quae d. ponto V.

2. šele: mortuo d. clodio Ci., multo d. die C. šele pri belem dnevu, octavo d. mense C.; često v zvezi z drugimi časovnimi adv. (skoraj = demum) šele, prav, ravno: nunc d. Ci. ep., O. zdaj šele, prav zdaj, pravkar, tum d. Pl., Ci. takrat (tedaj) šele, potem šele, modo d. O. šele pravkar.

dímnica ž
1. pušnica, sušnica: obesiti meso v -o
2. nekada u koruškoj seljačkoj kući glavna stambena prostorija s otvorenim ognjištem

enceinte² [aŋsǽnt] samostalnik
vojska utrdba, glavna obrambna črta

essential² [isénšəl] samostalnik
bistvo, osnova, glavna stvar

essentiel, le [ɛsɑ̃sjɛl] adjectif bistven; brezpogojno, neobhodno potreben; masculin bistvo, glavna stvar; bistveni del

l'essentiel est de garder son sang-froid glavno je ostati hladnokrven

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

au fin fond de v najgloblji notranjosti
le fin du fin najboljše, najlepše
la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
écriture féminin fine drobna pisava
sel masculin fin fina, drobna sol
moulu fin drobno zmlet
or masculin fin čisto zlato
tissu masculin fin tanka tkanina
fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
vins masculin pluriel fins izbrana vina
la fine fleur de la société smetana družbe
repas masculin fin izvrsten, izbran obed
pierre féminin fine drag kamen
esprit masculin fin bister duh
fin connaisseur zelo dober poznavalec
fine gueule (familier) sladokusec
fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
fine mouche prebrisana ženska
ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
elle est fin prête je popolnoma pripravljena
avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
écrire fin drobno pisati
être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti

fittone m bot. glavna korenika

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

gas-main [gǽsmein] samostalnik
glavna plinska cev

générale [-ral] féminin generalova žena, generalica; théâtre (= répétition féminin générale) generalna, glavna skušnja, generalka; militaire klic k orožju, poziv (s trobento, z bobnom) k zboru (vojakov)

battre, sonner la générale bobnati, trobentati za zbor vojakov

gist [džist] samostalnik
glavna točka, jedro, bistvo
pogovorno grm, v katerem tiči zajec

grand-chambre [-šɑ̃br] féminin, histoire glavna soba v francoskem parlamentu(pred Revolucijo)

grand-rue [grɑ̃rü] féminin glavna ulica v vasi ali trgu

grandstand [grǽn(d)stænd]

1. samostalnik
glavna tribuna

2. pridevnik
ameriško propaganden

Großpreis, der, glavna nagrada

grueso moški spol debelina; glavna stvar, glavni del; masa; groš (kovanec)

el grueso del ejército glavnina vojske