Franja

apaiser [apɛze] verbe transitif pomiriti; (u)blažiti, olajšati; utešiti, zadovoljiti; zadušiti (upor)

apaiser les esprits pomiriti duhove
apaiser sa faim, sa soif utešiti si glad, žejo
apaiser les rancœurs pomiriti zamero, jezo
s'apaiser po-, umiriti se
la tempête, sa colère s'est apaisée nevihta, njegova jeza se je umirila

assouvir [asuvir] verbe transitif (popolnoma) nasititi; figuré utešiti, po-, umiriti

s'assouvir umiriti se, utešiti se
assouvir sa faim utešiti si glad
assouvir sa curiosité nasititi svojo radovednost
assouvir sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo nad kom

dawn² [dɔ:n] neprehodni glagol & prehodni glagol
svitati se, posvetiti se komu

figurativno a glad day dawned začeli so se lepi časi
it dawned upon me končno sem se domislil

dîner [dine]

1. večerjati; vieilli kósiti

2. masculin večerja; vieilli kosilo

dîner aux chandelles večerja pri svečah
dîner copieux, de famille, de fiançailles, d'affaire obilna, družinska, zaročna, poslovna večerja
dîner de gala slavnostna večerja, banket
dîner de garçons večerja (le) za moške osebe
j'ai encore mon dîner sur le cœur večerja (jed) mi kot kamen leži v želodcu
dîner par cœur ne jesti za kosilo, ne kósiti
dîner légérement imeti lahko večerjo
dîner d'un potage et d'un salade večerjati juho in solato
qui dort dîne (proverbe) v spanju pozabimo na glad

dobrodôšel welcome

dobrodôšel! (pozdrav) welcome!, glad to see you
dobrodôšel zopet v Ljubljani! welcome back to Ljubljana
dobrodôšel gost welcome guest
bilo bi nad vse dobrodôšo... it would be most welcome (ali a most welcome step, innovation)...

drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

drág kamen a precious stone
drága večerja an expensive dinner
dráge volje willingly, readily; with a good grace
knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
moj drági! my dear!
drági moj prijatelj! my dear friend!
vino je tu zelo drágo wine is very dear here
drágo mi je I am glad (ali pleased)
napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
če ti je življenje drágo if you value your life
karkoli ti je drágo anything you like
to mi je predrago this is too expensive for me
to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
drágó prodajati to sell dear
to te bo drágó stalo it will cost you dear
drágó je to plačal he paid dear for it
to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it

entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé

les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

gladiātōrius 3 (gladiātor) gladiatorski, gladiatorjev (gen. pl.): certamen, ludus, consessus CI., locus CI. prizorišče pri gladiatorskih igrah, familia (družba) CI., C., S., munus CI., SUET., spectaculum L., mos, bella, exercitūs FL., arma AUR., id quidem gladiatorium est CI. to je pač gladiatorska navada, to je pač (po) gladiatorsko; adv. gladiātōriē (po) gladiatorsko: LAMP.; pren.: gladiatorius animus TER., AUG., ista gladiatoria totius corporis firmitate CI., glad. Venus AP. Subst. gladiātōrium -iī, n

1. (sc. munus) gladiatorska igra: ASC.

2. (sc. auctoramentum) plačilo, pogodba, nadav, ara, zavezilo za katero so se svobodni možje dajali v najem za gladiatorske borbe: vix gladiatorio accepto L.

inassouvi, e [inasuvi] adjectif neutešèn, nezadovoljèn

désir masculin inassouvi neizpolnjena želja
faim féminin inassouvie neutešen glad

in-teger -tegra -tegrum, adv. -ē (in [priv.] in stari adj. *tagrus iz korena tag-, ki tiči v glag. tango; torej integer: tango = sacer: sancio)

I.

1. nedotaknjen: usque ad alterum R litterae constarent integrae Ci.; metaf.: gens a cladibus belli integra L., omnibus rebus integri incolumesque Ci., iis coniuges suas ab istius petulantiā integras servare non licitum est Ci., loca … integra Ci. (od vojske) neprizadeti, loca trans flumen integra C., gentes integrae Ci., nullum esse ius tam sanctum tamque integrum Ci. tako nedotakljivo, rudem me et integrum discipulum accipe Ci. še nikdar poučevanega učenca = še nevednega novinca v šoli, a populi suffragiis integer S., integer urbis Val. Fl. ki še ne pozna mestnih zabav.

2. occ.
a) čist: fontes H., Lucr., vinum H., Col., vini sapor H.; subst. n. pl.: anteponantur integra contaminatis Ci.; metaf.: integre dicere Ci. pravilno (= po slovničnih pravilih).
b) (nravstveno, moralno) čist, neomadeževan, nepokvarjen, neoporečen, brezgrajen: legem tulit homo castus atque integer Ci., initia aetatis integra atque inviolata Ci., bona integraque natura Ci., in omnibus vitae partibus honestus atque integer Ci., eius integerrima vita Ci., Cato vir integerrimus Ci., integri et sinceri L. (naspr. imbuti Romanis delenimentis), ingenium L., Diana H. deviška, filia Pl., virgo Cat. čista, neoskrunjena, virgo ab se integra sciet Tert.; pesn. z gen.: integer vitae scelerisque purus H. neomadeževanega življenja in greha čist.
c) (o jedeh) nepokvarjen, svež: vitiatum commodius quam integrum (aprum) consumere H. smrdečega … svežega; (glede na bolezen =) zdrav, neokužen, nepokvarjen, cvetoč: sana pars corporis atque integra Ci., caput, corpus Cels., corpora sana et integri sanguinis Q., si sanguis crassus et niger est, vitiosus est; si ruber et perlucet, integer est Cels., si integer futurus esset aeger Cels.; pren.: neu patiamini scelus ad integros contactu procedere S. fr., integra valetudo Ci. „cvetoče“ = trdno zdravje, i. aetas Ter., cvetoča mladost, integerrimā aetate Ci., integrā aetate ac valetudine Suet.; pesn.: integer aevi V., Sil. ali annorum Stat. v cvetoči mladosti.
č) nepodkupljen, nepodkupljiv, pošten, nesebičen, nepristranski: ad eas contiones nemo adibat incorruptus, nemo integer Ci., testes Ci., P. Sulpicius iudex integer Ci., servus integer Ci., nulla est laus ibi esse integrum Ci. nepristranski, consulatus T. nesebično konzulovanje, iudicium, consultatio T., quid hac quaestione dici potest integrius? quid incorruptius? Ci., incorrupte atque integre iudicare Ci., in privatorum periculis caste integreque versari Ci., integre sancteque agere T., Africam integerrime administrare Suet.
d) od strasti nedotaknjen, prost strasti, brez strasti, nestrasten, brezstrasten, nepristranski: vultum (puellae) integer laudo H. nepristransko, vos testor me integro animo Sullae causam defendere Ci., integrā mente Milo Romam revertit Ci., adhuc integer H. še nezaslepljen (od ljubezni), integris animis T., si ad quietem integri iremus Ci. nevznemirjenega duha, nevznemirjeni. —

II.

1. nedotaknjen = nepoškodovan: litterae integris signis praetoribus traduntur Ci., monumentum sartum, tectum integrumque Ci., sublicarum pars inferior integra remanebat C.; pren.: integrā suā famā Ci. ne da bi njegov sloves trpel škodo, famā et fortunis integer S. fr. v popolni posesti svojega poštenja in imetja, integra fides T. neprelomna, trdna, famā et fortunis integer S.

2. occ.
a) neranjen, neokrnjen: partim interficiuntur, partim integri procumbunt C., saucii et integri C., integer et intactus, integer intactusque L., Sil., integros pro sauciis arcessere S., ex integris truncos (infantes) gigni Plin., cecidit Cethegus integer Iuv., nasus i. Iuv.
b) neoslabljen, poseb. o četah, ki še niso bile v boju, čil, spočit: integer in omni voce Corn. gospodar svojega glasu, kdor ima svoj glas v popolni oblasti, cohortes integrae ab labore C., integri defatigatis succedunt C., integer exercitus Pl., integrior exercitus N., integris corporibus fessos adoriri L., integris viribus succedere C., integer eques equique T., integerrimas vires militi servabat L.; ret.: amnis lacum integer perfluit T. v isti velikosti, z isto silo.
c) cel, celoten, ves, (po)poln, nenačet, neprikrajšan, nezmanjšan: cum integram praedam habere posset Ci., recens et integrum mālum Suet. sveže in celo (nenačeto) jabolko, aestatem integram nanctus Ci. vse poletje, ut haberet plenum annum et integrum Ci., integro die H. ob začetku dne, ko je dan še neprikrajšan, tu fructus integros vendidisti Ci., opes integrae H., fortunā integrā (naspr. adflictā) Ci., quibus fortuna in integro est T. je nedotaknjena, integram famem adferre Ci. popoln glad, popolno lakoto, integris patrimoniis exsulare Suet.

3. subst. integrum -ī, n kot jur. t. t. prejšnji pravni stan (položaj): ut damnati in integrum restituerentur Ci., mitto … , quae a nostris magistratibus in integrum restituta sunt Ci.; prim. restituo. —

III.

1. še nedotaknjen, nov: illud principium novi et integri laboris Ci. s tem se je delo začelo na novo in tako rekoč od začetka, tamquam ad integrum bellum S., integra causa Ter. še nerabljena pretveza; od tod adv. dē integrō znova, na novo, vnovič, od začetka: Ter., acrius de integro coortum est bellum L., censores dicit de integro sibi creari placere Ci., ibi de integro funus fecit filio iam sepulto Ci.; redkeje ab integrō: magnus ab integro saeclorum nascitur ordo V., columnam efficere ab integro novam Ci. in ex integrō: Q., Iust., Col., Suet., Amm.

2. (še) neodločen, nedognan, neizgubljen: ea omnia testibus integra reservabo Ci., iudicium non perditā fit, sed integrā re Ci., alias uti possim causā hāc integrā Ter., non scilicet re integrā, sed certe minus infractā Ci.; od tod prost, svoboden, komu na voljo (dan, prepuščen): tibi in integro res erat Ci. pri stvari si imel svobodno voljo, ne(z)vezane roke, sibi de aliqua re integrum reservare Ci. svojo voljo (polno oblast) si ohraniti, adoptandi iudicium integrum T., ut id integrum iam non esset Ci., non est integrum Pompeio tuo consilio uti Ci., non integrum ei erat, ut … Ci., integrum dare Ci. na voljo da(ja)ti, polno oblast da(ja)ti, ne vezati (koga), ne vezati komu rok.

kúhar cuisinier moški spol

glavni kuhar (cuisinier en) chef moški spol, maître-queux moški spol, coq moški spol
ladijski kuhar cuisinier de bord, coq moški spol
pomožni kuhar aide-cuisinier moški spol
slab kuhar mauvais cuisinier
glad je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout
preveč kuharjev pokvari jed trop de cuisiniers gâtent la sauce

kúhar, kúharica cocinero m , -ra f

glavni kuhar cocinero m jefe
ladijski kuhar cocinero de barco
višji kuhar cocinero mayor
preveč kuharjev pokvari jed muchas manos en la olla echan el guiso a perder
glad je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro

mêni to me

kakor ti mêni, tako jaz tebi play ball with me and I'll play ball with you, arhaično claw me, and I'll claw thee
mêni je žal I am sorry
mêni ga je žal I pity him, I am sorry for him
mêni je drago I am glad (ali pleased)
mêni na ljubo to please me, on (ali ZDA in) my behalf
mêni se zdi it seems (ali appears) to me
mêni je do tega, da (ga vidim) I am anxious to (see him), I insist on (seeing him)
danes mêni, jutri tebi today is ours, tomorrow is yours

pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire

pasji dnevi canicule ženski spol
pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
pasji konopec laisse ženski spol
pasji lajež aboiement moški spol de chien
pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
pasji nagobčnik muselière ženski spol
pasja ovratnica collier moški spol
pasja pasma race ženski spol canine
pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
pasja steklina rage ženski spol (canine)
pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie

pásji de(l) perro

pasji dnevi canícula f
sredi pasjih dni en plena canícula
pasji lajež ladrido m
pasje dirke carrera f de galgos
pasje delo (fig) fam trabajo m improbo (ali engorroso)
pasja lakota (glad) hambre f canina
pasji mraz frío m intenso
pasja hišica casilla f del perro; perrera f
pasja steklina rabia f; hidrofobia f
pasje vreme tiempo m de perros
pasja razstava exposición f canina
pasja znamka chapa f (de perro)
pasje življenje vida f perra, vida f aperreada
imeti pasje življenje llevar una vida perra

patire

A) v. tr. (pres. patisco)

1. trpeti:
patire ingiurie trpeti žalitve
patire la fame, la sete, il freddo trpeti glad, žejo, mraz
patire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

2. prenesti, prenašati:
non patire l'incomprensione ne prenesti nerazumevanja

B) v. intr. biti bolan, bolehati; trpeti:
patire di cuore biti srčni bolnik
patire di gelosia biti ljubosumen

poslúšati to listen (koga to someone); pesniško to hearken (to); (naklonjeno) to give ear to; to pay attention (to)

poslúšati koga do konca to hear someone out
pazljivo poslúšati to give ear
poslúšati radio (London) to listen in (to London)
ni poslušal mojih svaril he turned a deaf ear (ali he was deaf) to my admonitions (mojih prošenj to my entreaties)
veselilo me bo, če me boste hoteli poslúšati I shall be glad if you will listen to what I have to say (ali give me a hearing)
poslúšati z razumevanjem to lend a sympathetic ear

prázničen festive; festival; holiday(-)

práznična obleka best clothes pl, Sunday best, pogovorno glad rags
práznično (slavnostno) razpoloženje festivity; holiday mood
biti v práznični obleki, práznično oblečen to be dressed in one's Sunday best
biti práznično razpoložen to be in holiday mood

pregánjati persécuter, pourchasser , pravno poursuivre , figurativno faire la guerre à quelqu'un

preganjati (si) dolgčas tromper son ennui
preganjati glad, žejo tromper la faim, la soif
preganjati tatu poursuivre un voleur
sodno, kazensko koga preganjati poursuivre quelqu'un en justice (ali devant les tribunaux), poursuivre pénalement
čas preganjati faire passer le temps
dolgčas preganjati tromper le temps
nesreča ga preganja le malheur le poursuit (ali s'attache à ses pas)
ta misel me preganja cette idée m'obsède (ali me poursuit, me harcèle)