beli trn moški spol rastlinstvo, botanika (glog) Gemeiner Weißdorn
épine [epin] féminin trn; trnov grm; bodica; (gorski) greben; pluriel, figuré težave, neprijeten položaj
épine blanche glog
épine dorsale hrbtenica
épine noire trnuljica
épine-vinette féminin česmin
courber l'épine ponižati se
s'égratigner avec une épine oprasniti se ob trnu
s'enfoncer une épine dans le pied zadreti si trn v nogo
être sur des épines biti kot na žerjavici, sedeti ko na trnih
marcher sur des épines (figuré) biti v škripcih
tirer, enlever une épine du pied (figuré) odstraniti težavo, zapreko s poti (à quelqu'un komu)
il n'y a pas de roses sans épines (proverbe) ni rože brez trna
gloginj|e srednji spol (-a …) ➞ → glog, navadni
glogov|ec [ô] moški spol (-ca …) ➞ → glog, navadni
glogovec samostalnik
botanika Crataegus laevigata (drevo ali grm) ▸ cseregalagonya, kétbibés galagonya
Sopomenke: navadni glog
medvedova hruška ženski spol (glog) Gemeiner Weißdorn
noble [nɔbl] adjectif plemiški; plemenit, blag; veličasten, vzvišen
les nobles plemstvo
le noble art boks
noble-épine féminin, botanique glog
pítan2 (-a -o) adj. allevato, ingrassato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pitani glog lazzeruolo (Crataegus azarolus)
thorn [ɵɔ:n]
1. samostalnik
trn, bodica (tudi figurativno)
white thorn glog
to be (to sit) on thorns figurativno biti na trnih (na žerjavici)
it is a thorn in my flesh (foot, side) to mi je trn v mesu (v peti)
no rose without a thorn ni rože brez trna
2. prehodni glagol
zbosti s trnom; oviti, obdati s trni
figurativno jeziti, mučiti
trn1 moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Dorn (listni Blattdorn, koreninski Wurzeldorn); bodica: der Stachel
beli trn rastlinstvo, botanika (glog) der Weißdorn
črni trn rastlinstvo, botanika die Schlehe
ognjeni trn der Feuerdorn
porasel s trni dornenbesetzt
figurativno trn v peti ein Dorn im Auge
trn v telesu ein Pfahl im Fleisch
ἄχερδος, ἡ, ὁ ep. poet. 1. beli trn, glog. 2. divja hruška.
γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.