Franja

astragalus -ī, m (gr. ἀστράγαλος vretence, gleženj), v lat. le

1. arhit.
a) stebrni obroček, ki obdaja zgornji del stebra: Vitr.
b) astr. Lesbius „lesboški obroček“ = obroček iz semen, oliv idr., sadni venec, pas: Vitr.

2. bot. španski kozlinec: Plin.

bic|elj moški spol (-lja …) živalstvo, zoologija (gleženj) die Fessel

boli kot sam vrag frazem
(o močni bolečini) ▸ fáj, mint a fene, približek prevedka ▸ borzalmasan fáj, irgalmatlanul fáj
"Gleženj me boli kot sam vrag," je povedal Leon. ▸ Borzalmasan fáj a bokám – mondta Leon.
Sopomenke: boli kot hudič, boli kot vrag

člen|ek [é] moški spol (-ka …)

1. anatomija del prsta: das Glied/Fingerglied, sklep na prstu: der Knöchel/Fingerknöchel; (gleženj) der Knöchel/Fußknöchel; sklep: das Gelenk
medicina vnetje prstnega členka der Winddorn

2. tehnika (zglob, tečaj) das Gelenk, -gelenk (na verigi Kettengelenk, vzmetni Federgelenk, zvezni Verbindungsgelenk); tehnika das Glied, -glied (varnostni Sicherheitsglied, zadnji Endglied)

3. lingv. (členica) die Partikel

enfler [ɑ̃fle] verbe transitif napihniti (tudi figuré); napraviti nadutega; stopnjevati, povečati, pretiravati; verbe intransitif oteči

s'enfler oteči, nabrekniti, narasti, figuré napihovati se, bahati se, postati nadut
enfler un compte previsoko zaračunati
ma cheville a enflé gleženj mi je otekel
les pluies enflent les rivières reke naraščajo zaradi deževja

izpáhniti medicina to sprain, to dislocate, to luxate, to put out of joint; gramatika to elide

izpáhniti si roko, nogo, gleženj to sprain one's arm, one's foot, one's ankle
izpáhniti si ramo to dislocate a shoulder
izpáhniti se to come out of joint

izviniti glagol
(poškodovati sklepne vezi) ▸ kificamít
Padel je po tleh in si izvinil gleženj. ▸ Elesett és kificamította a bokáját.

izvíniti to sprain, to dislocate, to luxate

izvíniti si gleženj to sprain one's ankle

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

sprain [spréin]

1. samostalnik
izpahnitev, izvin

2. prehodni glagol
izpahniti, izviniti

to sprain one's ankle izviniti si gleženj

twist² [twist] prehodni glagol
obračati, vrteti, sukati; plesti (vrv, konopec); sukati (sukanec), zapredati (svilo); (v)plesti, izplesti (v venec); povezati (into v)
ožemati (perilo)
figurativno zaplesti; ovi(ja)ti (round okoli)
zviti (gleženj); skremžiti (obraz), spačiti, popačiti, izkriviti (tudi figurativno)
figurativno mučiti, zbegati, zmesti; spremeniti
neprehodni glagol
obračati se vrteti se (žoga), sukati se; viti se, vijugati se (reka); skremžiti se, spačiti se (obraz); zaplesti se; zviti se; prebiti se, preriniti se (through skozi)
figurativno izmotavati se, izmikati se, biti neiskren

to twist an account izkriviti, popačiti poročilo
he twisted his face nakremžil je obraz
to twist one's ankle zviti si gleženj
to twist s.o. round one's (little) finger figurativno oviti koga okoli mezinca, imeti koga na vrvici
to twist one's words izkriviti, obračati besede
don't twist like that ne izmikaj se tako
to twist one's way (to twist) through the crowd zriniti se skozi množico
to twist o.s. into priplaziti se v, prikrasti se v
to twist off izviti; iztrgati
to twist up (spiralasto) zvi(ja)ti, motati, sukati, plesti; zviti se (v spiralo)

wrench² [renč] prehodni glagol
(iz)trgati, (iz)vleči
medicina izpahniti, izviniti; izkriviti (tudi figurativno)
popačiti (besedilo, dejstvo)
neprehodni glagol
(nenadoma) se zasukati

to wrench s.th. (away) from s.o. iztrgati komu kaj
to wrench s.th. out of iztrgati iz
to wrench open s silo odpreti (the lid pokrov)
to wrench off odtrgati
to wrench one's ankle gleženj si izviniti
I wrenched the knife from him s silo sem mu iztrgal nož

zapestje samostalnik
(del roke) ▸ csuklóŠe vedno imam težave s poškodbo zapestja, a sem optimist. ▸ Még mindig problémát okoz a csuklósérülésem, de optimista vagyok.
Na roki je imela mavec, ker si je pred nekaj dnevi zlomila roko v zapestju. ▸ Gipsz volt a kezén, mert néhány nappal ezelőtt eltörte a csuklóját.
Dvignem roko in mu zakopljem dlan v lase, a me prime za zapestje in me ustavi. ▸ Felemelem a kezem, a tenyeremmel a hajamba túrok, de megmarkolja a csuklómat és leállít.

zvíniti to sprain; to dislocate; to distort; to twist, to strain

zvíniti si gleženj to sprain one's ankle
zvinjen sprained, distorted
zvíniti si zapestje to strain one's wrist

zvíti to fold, to roll; to furl; (skriviti) to curve, to bend, to crook, to contort

zvíti odejo (preprogo) to roll up a blanket (a carpet)
zvíti si cigareto to roll a cigarette
zvíti (svoj) dežnik to fold one's umbrella
zvíti jadra to furl the sails
nogo si je zvil he wrenched his foot, he twisted his foot
zvíti si gleženj to wrench (ali to twist) one's ankle
zvíti se od bolečine to writhe in pain
zvíti se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
vročina je zvila knjigi platnice the heat has warped the cover of the book
jež se je zvil v klobčič the hedgehog rolled itself into a ball

ἀστράγαλος, ὁ 1. vratna vrtavka, pl. vretence. 2. a) gleženj; b) pl. kocka; kockanje.

ἐκ-χωρέω iz-, odhajam iz česa, umikam se komu τινί, ἀστράγαλος ἐκ τῶν ἄρθρων ἐξεχώρησε izpehnil, izvinil si je gleženj.

σφυρόν, τό ep. sklep, gleženj, peta, noga.