Franja

Zadetki iskanja

  • rambunctious [ræmbʌ́ŋkšəs] pridevnik
    ameriško, sleng glasen, hrupen, razposajen, divji; trmast
  • rampageous [ræmpéidžəs] pridevnik (rampageously prislov)
    ves besen, ves iz sebe (od jeze); razuzdan, nebrzdan; bučen, glasen

    rampageous style oster slog
  • randy [rǽndi]

    1. samostalnik
    nesramen berač; prepirljiva ženska, možača

    2. pridevnik (randily prislov)
    škotsko bučen, glasen; (pre)drzen, neotesan, nebrzdan, razbrzdan, razuzdan
    narečno divji, kljubovalen, trmast (o živini ipd.); pohoten, polten
  • recio močan, krepak; tog; žilav; glasen; poudarjen; trd, strog; čemeren, osoren

    helaba recio močno je zmrzovalo
    hablar recio glasno govoriti
  • resounding [rizáundiŋ] prislov (resoundingly prislov)
    odmevajoč, zvočen, glasen

    a resounding voice doneč glas
  • robust [robʌ́st] pridevnik (robustly prislov)
    krepak, močan, čvrst, mišičast, žilav, robusten; čil, zdrav; vztrajen, vzdržljiv; surov, neotesan; grob, glasen

    robust mind močan duh (mislec)
  • robustious [robʌ́sčəs] pridevnik
    močan, krepak, robusten; bučen, glasen; divji, hud
  • rough-house [rʌ́fhaus]

    1. samostalnik
    ameriško, sleng hrupno in burno zborovanje; glasen, bučen prepir ali pretep; ravs in kavs; bučna surova zabava

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    grobo ravnati z, šikanirati; sodelovati v pretepu ali v bučni zabavi
  • schallend glasen, doneč
  • shrill [šril]

    1. pridevnik (shrilly prislov)
    kričav, vreščav; rezek, oster, predirljiv
    figurativno glasen, oster (pritožba, obtožba); kričeč (barva); zbadljiv
    figurativno trdovraten, zagrizen

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    poetično vreščavo govoriti (peti, se smejati); kričati, (za)vreščati; ostro (rezko, vrešče) (kaj) zavpiti, zakričati

    to shrill out, to shrill forth kričé, vreščé zahtevati
  • sonōro

    A) agg.

    1. zvočen; odmeven

    2. sonoren, zvonek; ekst. glasen, gromek, hrupen

    3. pren. visokodoneč, zanesen, napihnjen

    4. jezik sonoren, zveneč

    5. film
    cinema sonoro zvočni film

    B) m film

    1. zvočni film

    2. zvočna sled
  • sonoro zveneč, zvočen; glasen; akustičen

    cine, film sonoro, película sonora zvočni film
    onda sonora zvočni val
  • strepitous [strépitəs] pridevnik
    hrupen; glasen
  • vocal [vóukl]

    1. pridevnik (vocally prislov)
    izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč
    fonetika vokaličen
    poetično žuboreč; hrupen, glasen, slišen

    vocal cords glasilke
    vocal auscultation medicina osluškovanje govornih šumov
    a vocal communication ustno sporočilo
    the vocal organs govorni organi
    vocal music vokalna glasba
    to become vocal izraziti se z besedami

    2. samostalnik (redko)
    jezikoslovje samoglasnik, vokal
  • vōcālis -e (vōx)

    1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

    2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
    a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
    b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

    3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. Adv. vōcāliter

    1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

    2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.
  • voiceful [vɔ́isful] pridevnik
    poetično glasen, mnogoglasen; hrumeč; doneč, zvočen, zveneč; odmevajoč (with od)
  • windy [wíndi] pridevnik (windyly prislov)
    vetroven; nevihten; gnan od vetra, izpostavljen vetru, postavljen proti vetru
    figurativno vetrnjaški, nezanesljiv; brbljav, glasen, gostobeseden; (govor) prazen; napihnjen; nadut, bahav
    medicina ki povzroča napenjanje
    sleng živčen, vznemirjen, razburjen, preplašen

    windy colic medicina vetrovi, vetrovnost
    on the windy side figurativno varno, zunaj dosega
  • голосни́й1 прикм., glásen prid., búčen prid.
  • громкий glasen, grmeč, hrupen; (pren.) znan, sloveč;
    громкое имя sloveče ime;
    громким голосом z močnim glasom;
    громкое дело senzacionalna zadeva, afera
  • гучни́й прикм., glásen prid., búčen prid., hrúpen prid.