Franja

bulletin [bültɛ̃] masculin bilten; izvestje, poročilo; listek; šolski izkaz (spričevalo); politique (volilni) glas

bulletin de l'armée, de la Bourse vojno, borzno poročilo
bulletin de bagages prtljažna priznanica
bulletin blanc prazna glasovnica
bulletin de casier judiciaire izvleček iz kazenskega registra
bulletin de commande naročilnica
bulletin de consigne garderobni listek (na kolodvoru)
bulletin de contribution davčni list
bulletin de décès mrliški list
bulletin de demande naročilni list (v knjižnici)
bulletin d'enneigement poročilo o snežnih razmerah
bulletin d'état civil matični list
bulletin de l'étranger poročila iz inozemstva (v časopisu)
bulletin d'expédition odpravnica, spremnica
bulletin financier borzno poročilo
bulletin de garantie garancijski list
bulletin de livraison dostavnica
bulletin des lois zbirka zakonov
bulletin de maladie bolniški list
bulletin météorologique vremensko poročilo
bulletin de naissance rojstni list
bulletins nuls, valables neveljavne, veljavne glasovnice
bulletin officiel uradni list, bilten
bulletin de paie plačilni list
bulletin de prêt izposojevalni list
bulletin de renseignement informacijski list
bulletin de santé bilten o (poteku) bolezni (pomembne osebe)
bulletin trimestriel četrtletni izkaz (spričevalo)
bulletin de vote glasovnica
compter, dépouiller les bulletins prešteti volilne glasove
mettre son bulletin dans l'urne spustiti svojo glasovnico v volilno žaro

canor -ōris, m (canere) spev, petje, napev, melodija, glas, zvok: cycni Lucr., res est blanda canor, discant cantare puellae O., Martius aeris rauci canor V. bojni glas trobente, c. lyrae O., bella truci memorata canore Petr. (o junaški pesnitvi).

canto¹ m

1. petje:
canto liturgico bogoslužno petje
canto ambrosiano, gregoriano glasba relig. ambrozijanski, gregorijanki koral
bel canto belkanto

2. petje, pesem:
il canto dell'usignolo slavčkovo petje
levarsi al canto del gallo vstati ob zori
il canto del cigno pren. labodji spev

3. igranje, pesem, glas (tudi pren.):
il canto di un violino glas violine
il canto della trebbia pesem mlatilnice; lit. lirska pesem, spev:
canto popolare ljudska pesem
i canti di Leopardi Leopardijeve pesmi

cantus¹ -ūs, m (canere)

1. petje, opevanje, pesem: L., Lucr. idr., Sirenum Ci., bestiae saepe immanes cantu flectuntur Ci., sine cantu amburi Ci. brez žalostinke, funera cantu lusuque celebrare Val. Max., cantu tremulo H. s tresočim glasom, truci cantu Cu. z divjim vpitjem, citharae et cantūs peritus T., cantūs movete V. zapojte, verbosa cantu laudum suarum Graecia Val. Max.; o živalih: c. avium Ci., corvi Ci. krakanje, galli Ci., Vulg., perdicis O. pedpedikanje.

2. o glasbilih glas, ton, zvok, glasba, sviranje: Sen. ph., c. bucinarum Ci., cantu vocum et nervorum et tibiarum Ci., c. tubarum L., citharae H., Lact.; tudi tibicinum Cu.

3. occ.
a) bajalna (čarovna) pesem, bajalne (čarovne) besede, zagovor: cantu (iuvenes) vertere in pisces O., somnum dederant cantus magicaeque potentia linguae O., cantus vicinis fruges traducit ab agris... Tib. (I, 19 22), amores cantibus aut herbis solvere posse Tib., magici cantus Col. poet.
b) vedeževanje, prerokba: avis Tib., veridici cantus Cat.

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

cȉlīk m
1. zven, glas: cilik muzičkog instrumenta; cilik violine
2. zvonjenje: cilik budionika, kućnog zvonca, telefona
3. škripanje: cilik vrata, osovine na kolima
4. jok in stok: cilik gladne dječice
5. vrisk: začu se njen veseli cilik

clangor -ōris, m (clangere)

1. glas, zvok, donenje, trobljenje (trobil): tubarum V., Lucan., Sil. idr., bucinae Vulg.

2. kričanje, vrišč živali, poseb. ptičev: O., Plin., Stat. idr., passeris Ci. čivkanje, anserum L., Col., Plin., Fl. gaganje, aquila cum magno clangore volitans L., Harpyiae magnis quatiunt clangoribus alas V. z velikim vriščem, avium clangores Ap.; kokodakanje kokoši: Ap.

coffre [kɔfr] masculin skrinja; (velik) kovček; familier prsni koš, prsi; pljuča; glas

coffre à échantillons kovček z vzorci
avoir du coffre imeti krepak prsni koš in močan glas
rire comme un coffre na ves glas, močno se smejati

concepto moški spol pojem, ideja, misel; mnenje, sodba; spoštovanje, čislanje; (dober) glas; besedna igra

tener un alto concepto de imeti visoko mnenje o
en concepto de v svojstvu
en concepto de honorario kot honorar
en mi concepto po mojem mnenju
en un concepto kratko in malo
por todos conceptos v vsakem pogledu
bajo todos los conceptos vsekakor
emitir concepto (sobre) svojo sodbo izraziti (o)
formarse concepto de predstavljati si

crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.

cri [kri] masculin krik; klic; vzklik; (živalski) glas; technique cviljenje, škripanje, žvižg (lokomotive)

à grands cris z glasnimi kriki, figuré vztrajno, glasno zahtevajoč
cri d'alarme, de détresse klic v sili
cri d'armes (militaire) geslo
cri de conscience glas vesti
cri de guerre, de ralliement bojni krik
cri d'une étoffe šuštenje tkanine
cri de joie krik, klic veselja
cri de la lime cviljenje pile
cri public javno mnenje
le dernier cri zadnji krik, najnovejši modél
la mode dernier cri najnovejša moda
n'avoir, ne faire, ne jeter qu'un cri neprestano vpiti
jeter, pousser un cri, les hauts cris zavpiti, zakričati, energično protestirati

čaš|a ženski spol (-e …)

1. kelih; kozarec z nogo: der Kelch; gornji del keliha: der Kelch

2. kozarec: der Becher, das Glas, das Becherglas; -becher (papirna Papierbecher)
čaša strupa der Giftbecher
čaša za kockanje der Knobelbecher
arheološko: zvončasta čaša der Glockenbecher
kultura zvončastih čaš die Glockenbecherkultur

3. rastlinstvo, botanika der Kelch
cvetna čaša der Blütenkelch
zunanja čaš der Hüllkelch
ščetina pri čaši die Kelchborste

4.
živalstvo, zoologija Neptunova čaša der Neptunbecher

dȉonica ž (ijek.), dȅonica ž (ek.)
1. fin. delnica, akcija: njihove -e u poduzeću, preduzeću
2. muz. glas, instrument

fama f

1. glas, novica:
la fama delle sue gesta glas o njegovih podvigih

2. sloves

fáma ž (lat. fama) fama, glas, govorica: lažna fama o nepobjedivosti nacističke vojske

fama ženski spol (ljudski) glas, govorica; sloves, dobro ime; slava

abogado de fama slovit odvetnik
corre(la) fama širi se govorica
dar fama a alg. koga na dober glas spraviti
tener fama slaven biti
es fama que govori (šušlja) se, da

fama -ae, f (prim. gr. φήμη, dor. φᾱ́μα govorica, lat. fārī, fābula)

1. glas, govorica, ustno -, zgodovinsko izročilo: Pl., Ter., Sis. ap. Non., Cu., Sen. ph., Lucan., Plin., Q., Mart., Veg. idr. si quid audistis communi fama de armis Ci., Daedalus, ut fama est, fugit Minoia regna V., te famā praenovimus O. slišali smo praviti o tebi. Z raznimi glag. premikanja: cum tristis a Mutina fama manaret Ci., fama volat V., Val. Fl., Iust., Flor., Arn., f. volitat Amm. S subjektnim gen.: semper illius gravitatem omnium mortalium fama celebrabit Ci.; z objektnim gen.: quo non illius diei fama pervaserit? Ci., f. exercitūs C. o vojski, nostrae severitatis Ci., periculi C., rerum T. zgodovina, mali O., novi fontis O. o novem studencu. S praep.: f. de illo peragravit Ci., cum haec fama de nostrorum avaritia percrebuerit Ci., f. de victoria Caesaris ad Labienum perfertur C. Objektni pojem, izražen z ACI: Pl., Plin., Val. Fl., Iust. idr. fama tota urbe percrebuit expugnari deos patrios Ci.; pogosto z glag. esse: fama est suas illi dixisse sorores O. govorica gre (je, se širi), fama est Hannibalem iure iurando adactum esse L., fama tenet L., f. obtinet S. se drži, je, kroži, se širi.

2. pooseb. kot boginja: Fama -ae, f Fama, Govorica: O., Cat., Val. Fl., Stat., extemplo Libyae magnas it Fama per urbes, Fama, malum, quo non aliud velocius ullum V. (pesnik jo upodablja kot hčer Zemlje (Terra) in sestro Titanov).

3. javno mnenje, glas ljudstva, ljudski glas: Pl., Cu., Val. Fl. idr. contra opinionem militum famamque omnium proelium defugere C., ut famam opinionemque hominum teneret C., f. popularis Ci. ljudska naklonjenost, non timuit mulier amens famam omnium Ci., gentis suae famam perhorrescunt Ci., famam fovemus inanem V.

4. sloves, glas, ime: qui bonam famam bonorum expetunt Ci. dober glas pri dobrih ljudeh, amantes obliti famae melioris V., f. pudica Pr. neoporečen glas, mala f. S.; v nenavadnem pl.: S. ap. Sen. ph. Z objektnim gen.: f. sapientiae, bene loquendi Ci., summae nobis crudelitatis fama subeunda est Ci., famam inconstantiae non pertimescere Ci.; occ.
a) (redko) slab glas, slabo ime, obiranje, obrekovanje, ogovarjanje, opravljanje: Ter., T., Plin. iun., me eadem quae ceteros fama atque invidia vexabat S., et famam exstingui veterum sit posse malorum V., nec famā movetur V. (preteče) obrekovanje ga ne straši, famam patieris inultae V.
b) dobro ime, dober glas, sloves: fama innocentis (sororis) ab amicis paternis defenditur Ci., cui tu famam tuam commendare solebas Ci., si de fama Scauri detraxerit Ci., ut ab huius fama inimicorum impetūs depellere possim Ci., famae consulere Ci. ali servire N., eius fama agitur N. gre za njegovo dobro ime, njegovo dobro ime je na kocki, — visi na nitki, — je na tehtnici, cum tuae, tum suae famae pepercit Ci., imperii nostri famam tuis probris flagitiisque violasti Ci., famam maculari dehonestarique L., famam alicuius lacerare L., T., famam suam laedere Plin. iun.; o ženskah: ženska čast, neoporečno (dobro) ime: famam sororis defendere Ci. famae parcere S., T. ohraniti si dobro ime (čast), cognita f. Pr.
c) slava, sloves: hac tanta celebritate famae erat iam absentibus notus Ci., aeternam (litoribus nostris) moriens famam, Caieta, dedisti V., (Euadne) Argivae fama pudicitiae Pr. čast, ponos, posteritas famaque Cu. slava pri potomcih.

fame¹ [feim] samostalnik
slava; (dober) glas, sloves

good fame dober glas
ill fame slab glas
house of ill fame javna hiša

fāmigerātio -ōnis, f (fāmigerāre) glas (ki ga ima kdo pri ljudeh), blebetanje, čenče (ljudstva): Pl.

fragor² -ōris, m (prim. gr. σφάραγος šum, hrup, σφαραγέομαι prasketam, sikam)

1. hreščanje, prasketanje, pokanje, bobnenje, treskanje, šumenje, ropot, hrup, hrušč: (nubes) perterricrepo sonitu dat scissa fragorem Lucr., dant sonitum frondes ramique fragorem Lucr., saepe geli multus fragor … in magnis sonitum dat nubibus alte Lucr., pelagi cecidit fragor V., subitoque fragore intonuit laevum V., aridus altis montibus audiri fragor V., fr. stagni Averni V. podzemeljsko bobnenje, fr. aethera complet V. rožljanje orožja, in tectis praecipuus fr. V. tožeče (žalostno) vpitje, fr. tectorum, quae diruebantur L., nec sinit audiri vocem fragor aequoris ullam O., caeli fr. Cu. utrgan oblak, caelestis fr. Q. grom, aquae … cum fragore labentes Sen. ph., Nilus … fragore auditum accolis aufert Plin., vastus fragor circa mare Plin. iun.; pren.: terra … quasi fragore quodam et sonitu ipso ante denuntiat Ci.

2. occ.
a) glasna pohvala (s ploskanjem): Q. (8, 3, 3)
b) govorica, glas: regem fragor per moenia differt mille ciere manus Val. Fl.