velure [velúə]
1. samostalnik
velur, vrsta baržuna (žameta); baržunasta blazinica za glajenje cilindrov (svilenih klobukov)
2. prehodni glagol
gladiti, likati z baržunasto blazinico (a hat klobuk)
Zadetki iskanja
- likanj|e srednji spol (-a …) das Bügeln, das Plätten; tehnika (glajenje) das Glätten
oblikovalno likanje das Bügelpressen
ročno likanje das Handbügeln
krpa za likanje das Bügeltuch
odstraniti z likanjem wegbügeln
obstojen pri likanju bügelfest, bügelecht - prēlum -ī, n (iz *prem-lom ali morda *pres-slom; iz premere)
1. stiskalnica, preša, starejše tesk za grozdje, olive idr.: Ca., V., Col., Plin., Mart., Pr., Stat., Vitr., Icti.
2. gladilnik, gladilnica, valj(ček), valjalnik, valjar za glajenje obleke: tua collucent prela lacernis Mart., legemque capillo reddit et ornatum formae prelisque solutis mira Dionaeae sumit velamina telae Cl. - pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)
1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).
2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči. - Samos1 ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos
1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.
2. pesn. = Samē (gl. Samē).
3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O. - sijaj moški spol (-a …) der Glanz (tudi tehnika) (mastni Speckglanz); die Brillanz; samo figurativno der Prunk, der Staat, die Pracht
izgubiti sijaj den Glanz verlieren
vrniti sijaj čemu (etwas) aufpolieren
tehnika glajenje do visokega sijaja die Hochglanzgebung
merilnik sijaja der Glanzmesser
papir z visokim sijajem das Glanzpapier
s … sijajem -glänzend
(s kovinskim metallglänzend)
s sijajem figurativno mit Prachtentfaltung
v vsem sijaju in aller Pracht