Franja

twitch² [twič]

1. samostalnik
poteg, potezanje; trzaj, trzanje; vlečenje, trganje; zbadanje; nenadna bolečina
veterina preveza prek nosa za umirjenje konja pri operaciji

convulsive twitches krčevito trzanje

2. prehodni glagol
trzniti, trzati, cukniti, potegniti, povleči (by za)
trgati, puliti; ščipati, uščipniti; krčevito natezati, krčiti, gibati (ude, mišice)
neprehodni glagol
trzniti se, trzati se; krčevito se premikati, natezati; skrčiti se

the horse twitches his ears konj striže z ušesi
to twitch s.o. by the sleeve pocukniti koga za rokav
to twitch off iztrgati, izpuliti

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

vòziti vȍzīm, vȍžāh vȍžāše, vȍžen -a,
I.
1. voziti: voziti koga, što; vozi desno!; voziti uz obalu; auto je vozio sam domaćin; pilot vozi avion
2. veslati: veslači odmjereno voze
3. nositi: Sava vozi drvlje i kamenje
4. teči: po sredini varoši vozi i gudi Lašva
5. gibati: listovi su bili širom otvoreni svakome ko je mogao samo perom voziti
6. peljati: voziti koga kući
II. voziti se
1. voziti se: vozila se po moru galija
2. peljati se: bolje je ciganski se voziti nego pješke ići

wag [wæg]

1. samostalnik
majanje, kimanje, tresenje (of the head z glavo)
mahanje (of a dog's tail pasjega repa)
burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuh

with a wag of one's head s prikimavanjem (glave)

2. prehodni glagol
mahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati
neprehodni glagol
premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati
sleng "špricati" šolo

to wag one's finger at s.o. (po)žugati komu s prstom
to wag one's head (od)kimati z glavo
beards wag govoriči se, govori se
let the world wag on ljudje naj kar govoričijo
how wags the world? figurativno kako (kaj) gre?
to set tongues waging širiti novice, spraviti jezike v tek
the tail wags the dog figurativno najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu

whisk² [wisk] prehodni glagol
pomesti, obrisati; mahati z, hitro premikati
kulinarika stepati (jajce); hitro odnesti
neprehodni glagol
naglo, hitro se premikati, gibati; drveti, leteti, smukniti, švigniti, šiniti

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

ворошить (lj.) gibati; obračati, pretresati;
в. сёно obračati seno;

двигать, двинуть gibati, ganiti, premikati, premakniti; goniti, pognati; suvati, suniti;
двинуть пальцем ganiti s prstom;
рукой д. по волосам z roko broditi po laseh;

колебать, колебнуть (za)majati, (za)gibati, zganiti; (za)zibati; (pren.) (o)majati;
к. основы государства omajati temelje države;

пошевеливать premikati, gibati

ру́хати -хаю недок., gíbati -ljem nedov.

сечь sekati, rezati;.klesati;; gibati, bičati, tepsti;

ancheggiare v. intr. (pres. ancheggio) gibati z boki

batr̀gati (se) -ām (se)
1. ekspr. krevsati: mrak osvaja sve više, a mi batrgamo umorni drumom utrujeni krevsamo po cesti
2. težko se pri hoji premikati naprej, hoditi s težkimi koraki: vukli su se ljudi polako, batrgali su se u snijegu držeći jedan drugoga pod ruku
3. težkó gibati: batrgao bi jedva jezikom
4. ekspr. zibati se, majati se: po brijegu batrgala se kola
5. ekspr. plesati: prsti Gabike sneno batrgaju po dirkama
6. premetavati se, nemirno se premikati: na postelji se do nje batrga i kmeči taj neželjeni potomak
7. ekspr. mučiti se, dajati se: hajde u zavičajnu opštinu, općinu, neka se ona batrga i nateže sa svojom pastorčadi

bewegen¹ (bewegte, bewegt) premikati, premakniti (sich se), Preise, Werte: gibati se; (sich Bewegung verschaffen) gibati se; sich bewegen um krožiti okoli, zaokrožiti okoli; figurativ jemanden zaposlovati

brancolare v. intr. (pres. brancolo)

1. tavati (tipaje):
brancolare nell'oscurità tavati, tipati v temi

2. pren. gibati se, ravnati, delovati negotovo

búriti se bȗrīm se
1. kujati se: pogledaj onoga debeljka kako se buri
2. razburjati se: moja se duša buri
3. burno se gibati, buriti se: dim se buri

circular (ob)krožiti, razširiti, v obtok dati, biti v obtoku, kurzirati, kretati se, gibati se, cirkulirati

circula una noticia govori se
hacer circular un rumor (raz)širiti govorico

circuler [sirküle] verbe intransitif krožiti (kri); kretati se, gibati se, voziti (avtomobili); biti v obtoku (denar); širiti se (govorica); teči (tok)

circuler de main en main krožiti, iti iz roke v roko
circuler à moto voziti se z motociklom
faire circuler dati v obtok; spraviti v gibanje, v kretanje (ljudi); širiti (vesti) dalje, naprej, v krogu ponuditi (jedi)
circulez! pojdite naprej! ne stojte, ne ustavljajte se tukaj!

circummoveō -ēre naokrog gibati: digitos Cael. s prsti migati.