Franja

locomotion [loukəmóušən] samostalnik
gibanje, potovanje s kraja v kraj

locomotion [-sjɔ̃] féminin premikanje z mesta, gibanje, kretanje

moyen masculin de locomotion prometno sredstvo

locomozione f gibanje; premikanje:
mezzo di locomozione vozilo, prevozno sredstvo

meātus -ūs, m (meāre)

1. hojenje, hoja, hod, gibanje, premikanje, tek, let, prelet(avanje), (pre)tok, pretakanje, strujanje: Petr., Sil., Amm., spiritus, animae Plin. iun., Q. sopenje, dihanje, caelique meatūs describent radio V., solis cursus lunaeque meatūs ali solis lunaeque meatus Lucr., vicinorum siderum meatus Sen. ph., solis ac lunae varii cursus et meatus siderum Lact., aquila leni meatu praevolavit T., m. fluminis Cael., tanti meatus maris Mel. ali avido meatu terras demergere Plin. (o morskem toku, oseki in plimi).

2. meton. pot, cesta: Val. Fl., m. spirandi Plin., meatum vomitionibus praeparare Plin. ali impedito meātu spiritum finiebat T. „pot dihanja“, dihanje, meatus deserere suos Lucan. (o zvezdah) zapustiti svoje poti, potemniti se, mrkniti, Danubius in mare sex meatibus (ustja) erumpit T., bifido meatu divisus Rhenus Cl. deljen v dva rokava.

mìcānje s
1. premikanje, gibanje
2. tehtanje
3. vsebovanje, držanje

mişcáre -ări f

1. gibanje, premikanje

2. gib, kretnja

3. poteza

4. premik

moción ženski spol gibanje, razburjenje, ganjenost; nagib, nagon; predlog

presentar (una) moción predlog staviti

mōmen -inis, n (iz *movimen: movēre)

1. gibanje: e salso consurgere momine ponti Lucr. iz valovitega morja.

2. gibalna (potisna) sila, pogon, zagon, spodbuda (izpodbuda): momine parvo impulsa Lucr.

3. metaf. tehtnost, pomembnost: nullius mominis esse Arn.

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

mōtiō -ōnis, f (movēre)

1. gibanje: Vulg., corporum Ci.; occ.
a) kot medic. t.t. mrzlica, mrzlični drget: Cels.
b) kot jur. t.t. izključitev iz stanu, znižanje položaja, zmanjšanje veljave, degradacija: ab ordine motio Ulp. (Dig.).

2. metaf. ganjenje, duševni pretres, razdraženje, navdahnjenje: suaves motiones Ci.

3. kot fil. t.t. (prevod gr. ἐνδελέχεια): quintum genus (sc. principiorum) adhibet vacans nomine et sic ipsum animum ἐνδελέχειαν appellat novo nomine quasi quandam continuatam motionem et perennem Ci.

motion¹ [móušən] samostalnik
gibanje; kretnja; hoja (težka, lahka); premik; zamah, pogon
figurativno spodbuda, nagib
pravno, parlament predlog
medicina stolica
množina koraki, ravnanje, dejanja

on the motion of na predlog koga
to go through the motions of pretvarjati se, navidezno kaj delati
to have a motion iti na potrebo
in motion gibajoč, v pogonu
to make a motion; ali to bring forward a motion predlagati kaj v skupščini
to move a motion nagovarjati ljudi k glasovanju za kak predlog
of one's own motion iz lastnega nagiba, prostovoljno
to put (ali set) in motion sprožiti (postopek), začeti, razgibati
to watch s.o.'s motions budno spremljati dejanja koga
tehnično idle motion prazni tek
tehnično lost motion mrtvi tek

mōto¹ m fiz. gibanje:
moto rettilineo premočrtno gibanje
moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
moto uniforme enakomerno gibanje

2. gib, gibanje, premikanje:
mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
mettersi in moto pren. stopiti v akcijo

3. gibanje, hoja:
devi far più moto moraš se več gibati

4. gib, kretnja, gesta:
non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti

5. vzgib

6. upor, nemir

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

mouvement [muvmɑ̃] masculin gibanje, premikanje, kretanje; kretnja; prihajanje in odhajanje; sprememba; commerce promet, obtok; razgibanost, vrenje (figuré); strasti, spremembe v čustvovanju; pobuda, nagib, navdihnjenje; musique tempo; technique pogonska sredstva; pogon, obrat; militaire marš; udarna moč

en deux temps trois mouvements zelo hitro
de son propre mouvement iz lastnega nagiba, lastne iniciative
mouvement de colère napad jeze, jeza
sans mouvement nepremičen, brez življenja
mouvement (uniformément) accéléré, retardé (enakomerno) pospešeno, pojemajoče gibanje
mouvement d'affaires, de caisse poslovni, blagajniški promet
mouvement d'un appareil mehanizem
mouvement des cours gibanje tečajev
mouvement gréviste, de jeunesse stavkovno, mladinsko gibanje
mouvement latent (figuré) prikrito gibanje, tendenca
mouvement de(s) marchandises blagovni, tovorni promet
mouvement maritime ladijski promet
mouvement ondulatoire valovanje
mouvement ouvrier (ali travailliste), syndical delavsko, sindikalno gibanje
mouvement perpétuel stalno gibanje, perpetuum mobile; figuré, familier živo srebro (o živahnem otroku)
mouvement (du personnel) gibanje, premeščanje (osebja)
mouvement des personnes osebni promet
mouvement (de la population) gibanje prebivalstva
mouvement des prix gibanje cen
mouvement sismique potres(ni sunek)
mouvement uniforme, varié (physique) enakomerno, neenakomerno gibanje
se donner du mouvement biti neutrudljivo delaven
être dans le mouvement (familier) iti s časom
être sans cesse en mouvement biti neprestano na nogah
(se) mettre en mouvement spraviti (se) v gibanje
presser, ralentir le mouvement pospešiti, opočasniti gibanje, premikanje
le premier mouvement est toujours le meilleur (proverbe) prva, najbolj spontana reakcija (misel, intuicija) je vedno najboljša

move¹ [mu:v] samostalnik
poteza (šah); preselitev, gibanje
figurativno korak, ukrep, akcija, dejanje

on the move na pohodu, aktiven
sleng to get a move on podvizati se
it is your move ti si na potezi
to make a move iti drugam, premakniti se, ukreniti kaj
a clever move pameten ukrep; dobra poteza (šah)

movement [mú:vmənt] samostalnik
gibanje (tudi politika)
gib, premik
(tudi množina) ukrepi, koraki; (hiter) razvoj (dogodkov); prizadevanje, tendenca, nagnenje (to k)
potek zapleta (v literaturi), ritem (v verzu)
glasba stavek
glasba tempo
tehnično tek (stroja), premični deli stroja, kolesa
medicina stolica
ekonomija gibanje cen, prodaja, promet

to be in the movement iti v korak s časom

movimento m

1. gib, gibanje, premikanje; obtok, promet:
movimento muscolare mišično gibanje
movimento (di) terra gradb. zemeljska dela
movimento della popolazione gibanje prebivalstva
movimento del capitale ekon. gibanje, obtok kapitala
movimenti di truppe voj. premiki enot

2. promet

3. glasba stavek

4. pren. gibanje, smer:
movimento letterario književno gibanje
movimento studentesco študentsko gibanje
movimento di liberazione della donna gibanje za emancipacijo žensk

movimiento moški spol premikanje, gibanje; notranji nemir; ljudsko gibanje; promet, obtok; vrvež; glasba tempo; obrat

movimiento continuo perpetuum mobile
movimiento sobre llanta flexible gosenični pogon
una tienda de mucho movimiento zelo obiskovana trgovina
poner en movimiento spraviti v gibanje, poživiti, sprožiti
(trg) movimiento anual letni promet

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

nūtāmen -inis, n (nūtare) kimanje, zibanje, gibanje, nihanje, omahovanje: vibrant cui vertice coni albentis niveae tremulo nutamine pennae Sil.