Franja

Zadetki iskanja

  • suisse [sɥis] adjectif švicarski; masculin uniformirani čuvaj (v cerkvi), služabnik, redar; vratar (v zasebnih palačah) (17. in 18. stol.); vojak švicarske garde v Vatikanu; pluriel švicarska garda

    (petit) suisse vrsta kravjega sira
    franc masculin suisse švicarski frank (denar)
    Confédération féminin suisse Švicarska konfederacija (zveza)
  • trainband [tréinbænd] samostalnik
    britanska angleščina, zgodovina milica, meščanska garda (zaščita)
  • белогвардёйщина f bela garda, protirevolucionarni elementi
  • bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

    béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
    pri bélem dnevu in broad daylight
    Bela Hiša the White House
    béla knjiga politika white paper, White Book
    béla kovina white metal, white alloy
    bél kruh white (ali wheaten) bread
    bélo krvno telesce white corpuscle
    béla (mlečna) kava white coffee
    béla lisa (na konjskem čelu) blaze
    béli medved polar bear
    bélo meso white meat
    béla obleka whites, white clothing
    béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
    béla pločevina tinplate
    béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
    béli teden (prodajni) white sale
    bél kot sneg snow-white
    trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
    bélo vino white wine
    béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
    dati črno na bélem to put down in black and white
    imam to črno na bélem I have it in black and white
    napraviti bélo to make white
    bélo pobarvati to dye white
    pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white
  • bél blanc

    ob, pri belem dnevu au grand jour
    sredi belega dne en plein jour, en plein midi
    beli premog houille ženski spol blanche
    bele lise na zemljevidu des blancs sur la carte (géographique)
    bela garda garde ženski spol blanche
    bela kava café moški spol au lait
    bel kot kreda, zid blanc comme un linge
    bel kot mleko, sneg blanc comme neige, comme (du) lait
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • Bēnācus -ī, m (v zvezi s subst. lacus ali brez njega) Benaško jezero, Benak (zdaj Lago di Garda), viharno jezero v Transpadanski Galiji severno od Verone: V., Plin.
  • blue2 [blu:] samostalnik
    modra barva, modrina, sinjina; modrilo
    figurativno morje; nebo; modra tkanina ali obleka
    britanska angleščina član visokošolske športne reprezentance; konservativec
    množina otožnost, potrtost

    a bolt from the blue strela z jasnega
    to have (a fit of) the blues biti zelo potrt
    to give s.o. the blues dolgočasiti koga
    in the blue daleč, nedosegljiv
    out of the blue ko strela z jasnega
    Oxford blue temnomodra barva
    Cambridge blue svetlomodra barva
    the Blues kraljeva konjeniška garda
    the men (ali gentlemen, boys) in blue policaji mornarji, vojaki ameriške federalne vojske
    navy blue temnomodra barva
    Prussian blue berlinsko modra barva
    true blue konservativec
    to fire into the blue na slepo streljati
  • civil meščanski, državljanski, civilen; olikan, vljuden, omikan

    derecho civil civilno pravo
    guardia civil meščanska garda
    guerra civil državljanska vojna
    matrimonio civil civilni zakon
    registro civil matični (prijavni, civilni) urad
    civil m žandar, orožnik
  • cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

    1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
    a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
    b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

    2. met. kakor pristaja državljanu, torej
    a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
    b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

    3. occ.
    a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
    b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).
  • household2 [háushould] samostalnik
    družina, gospodinjstvo
    množina, ekonomija drugorazredna moka

    britanska angleščina the Household kraljevi dvor
    Household Brigade (ali Troops) garda, telesna straža
  • jézero (-a) n

    1. lago:
    breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
    akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
    geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
    dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kraško jezero lago carsico
    ledeniško jezero lago glaciale
    obalno jezero lago costiero
    podzemeljsko jezero lago sotterraneo
    presihajoče jezero lago temporaneo
    vulkansko jezero lago vulcanico, craterico

    2. pren. (velika količina) lago:
    jezero solz lago di lacrime
  • nacionaln|i (-a, -o) National- (demokrat der Nationaldemokrat, dohodek das Nationaleinkommen, šport der Nationalsport, cerkev die Nationalkirche, država der Nationalstaat, ekonomija die Nationalökonomie, garda die Nationalgarde, kultura die Nationalkultur, literatura die Nationalliteratur, pijača das Nationalgetränk, čustvo das Nationalgefühl, gibanje die Nationalbewegung); (vsenarodni) Volks- (cerkev die Volkskirche, premoženje das Volksvermögen)
    vlada nacionalne koncentracije die Allparteienregierung
  • národen (-dna -o) adj.

    1. nazionale:
    narodne meje confini nazionali
    narodno ozemlje territorio nazionale
    um. Narodna galerija Galleria Nazionale
    narodna jed piatto, specialità nazionale
    narodno vprašanje questione nazionale
    narodna manjšina minoranza nazionale

    2. con coscienza nazionale; patriottico

    3. (ljudski) popolare; popolaresco; popolareggiante:
    narodne pesmi canti popolari
    narodna noša costume popolare
    narodni park parco nazionale
    narodno gospodarstvo economia nazionale
    hist. narodna garda, straža (na Slovenskem l. 1848) guardia nazionale
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • svizzero

    A) agg.

    1. geogr. švicarski

    2.
    alla svizzera po švicarsko
    bistecca alla svizzera kulin. sesekljani zrezek
    coltello svizzero nož na vzmet
    formaggio svizzero ementalec
    guardia svizzera voj. švicarska garda

    B) m

    1. geogr. (f -ra) švicar, švicarka

    2. voj. švicar, švicarski gardist

    3. kulin. ementalec

    C) f
    svizzera kulin. sesekljani zrezek
  • Swiss [swis]

    1. pridevnik
    švicarski

    Swiss cheese švicarski sir
    Swiss franc ekonomija švicarski frank
    Swiss guards množina švicarska garda
    Swiss roll biskvitna rulada

    2. samostalnik (množina Swiss)
    Švicar, -rka; švicarsko narečje
  • švicarsk|i (-a, -o) schweizerisch, Schweizer; (švicarski državni) eidgenössisch; (helvetski) helvetisch
    švicarski Nemec der Deutschschweizer
    švicarski sir der Schweizer Käse
    rastlinstvo, botanika Schweizer ( rastlinstvo, botanikaoklep Schweizer Mannsschild)
    švicarska garda die Schweizergarde
    švicarska nemščina das Schweizerdeutsch
    švicarsko nemški schweizerdeutsch
  • švícarski Swiss; pesniško Helvetic

    švícarski sir Swiss cheese, Gruyère
    švícarski frank (denar) Swiss franc
    švícarska garda Swiss Guards pl, Papal Bodyguard
    švícarsko narečje Swiss
    švícarska nemščina Swiss German
    švícarska konfederacija Swiss (ali Helvetic) Confederacy
  • švícarski suisse, de (la) Suisse, helvétique

    švicarska garda (papeška) garde ženski spol suisse
    švicarska konfederacija Confédération ženski spol helvétique
    švicarski sir fromage moški spol suisse, gruyère moški spol