Franja

ēloquor -loquī -locūtus (-loquūtus) sum

1. izreči (izrekati), izgovoriti, spregovoriti, govoriti, povedati, naštevati: Kom., Acc. fr. idr., eloquar an sileam? V., eloqui … hoc est, omnia, quae mente conceperis, promere atque ad audientes perferre Q.; z obj.: eloqui argumentum huius tragoediae Pl., unum eloqui C., unum elocutus, ut … Ci., pretium non plus quam semel eloqui Ci., defendendi causa haec eloquor Ci., gratum eloqui H., eloqui Graecis verbis T. grško govoriti, in hunc modum T. Pt. pf. elocutus v pass. pomenu: Ulp. (Dig.)

2. occ. predavati, kot govornik govoriti: oratoris vis est composite, copiose, ornate eloqui Ci., eloquendi facultas Cu., Q., Suet., eloquendi varietas Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. ēloquēns -entis, adv. ēloquenter,

1. z govorom obdarjen, govoreč: res multae et eloquentes Corn.

2. zgovoren, lepobeseden, kot subst. masc. izvrsten govornik, lepobesednik: Q., T., Suet., Aug., ab eloquendo eloquens dictus est Ci., is est eloquens, qui et humilia subtiliter et magna graviter et mediocre temperate potest dicere Ci., Antonius disertos multos ait se vidisse, eloquentem neminem Ci., qui sibi eloquentiores videntur, quam ut causas agant Q., oratio hominis eloquentissimi Ci.; adv.: eloquenter Aug., eloquentius quam prius scribitur Plin. iun., eloquentissime respondere, eloquentissime scribere Plin. iun.

Erehtejon samostalnik
tudi v arhitekturnem kontekstu (grško svetišče) ▸ Erekhtheion [görög szentély]

Euchadia -ae, f (Εὐχαδία) Evhadija, grško žensko ime: Ci.

Euctēmōn -onis, m (Εὐκτήμων) Evktemon, grško moško ime: Cu.

Eudēmus -ī, m (εὔδημος) Evdem, grško moško ime: Ci.; poseb. grški zdravnik: Plin., T.

fiēno m bot. seno:
fare il fieno spravljati seno
raffreddore da fieno med. seneni nahod
fieno d'ungheria (erba medica) bot. lucerna (Medicago sativa)
fieno greco bot. grško seno (Trigonella foenumgraecum)

Gallo-graecī -ōrum, m Galogrki = Galačáni, ki so izhajali iz galačanske krvi, pomešane z grško: L., AUCT. B. ALX., FL., IUST.; sg. Gallo-graecus -ī, m Galogrk, Galačan; CI.: njihova dežela Gallo-graecia -ae, f Galogrčija = Galacija (prim. Galatia, gl. Galatae): L., VELL., SUET., IUST.

Glycera -ae, f (Γλυκέρα „Sladka“) Glíkera, grško dekliško ime. Poseb.

1. Horacijeva ljubica: H.

2. Tibulova ljubica: H.

3. po lepoti sloveča venčarica v Sikionu, ljubica slikarja Pavzije, ki jo je naslikal: PLIN.

4. slovita hetera v Atenah, ljubica pesnika Menandra: MART.

Graeculus 3 (demin. Graecus) grški, v klasični dobi večinoma zaničlj. ali iron.: PLIN. IUN., FL., ineptum sane negotium et Graeculum CI. prav grško, v prav malenkostnem grškem duhu, contio CI., cantio chirographi CI. nezanesljiva, homines CI. človečki (ljubi ljudje) v Grčiji, vitis COL., rosa PLIN., nunc infans delegatur Graeculae ancillae T. mali grški vzgojiteljici (vzgojilji); kot subst. Graeculus -ī, m Grčič, Grk (v zaničljivem pomenu): in quo (studio poëtices) reprehendat eum ... non ut improbum ... sed ut Graeculum, ut assentatorem, ut poëtam CI., tanquam aliquoi Graeculo otioso et loquaci CI., omnia novit Graeculus esuriens IUV.; v pl.: PLIN. IUN.

gršk|i (-a, -o) griechisch
grška pisava/grške črke griechische Schrift
(grško) pravoslaven griechisch-orthodox
šport v rokoborbi: grško-rimski slog griechisch-römischer Ringkampf

gŕški (-a -o) adj. geogr. greco:
grško-rimska civilizacija civiltà greco-romana
šport. grško-rimski slog stile greco-romano
grški nos naso greco
rel. grška cerkev chiesa greca, greco-ortodossa
bot. grška jelka abete greco (Abies cephalonica)
bot. grško seno fieno greco, trigonella (Trigonella foenum graecum)

Gymnāsiae ali Gymnēsiae insulae Gimnázijski ali Gimnézijski otoki, grško ime za Balearske otoke: L. EPIT., PLIN.

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

Heliodōrus -ī, m (Ἡλιόδωρος) Heliodór grško moško ime, poseb.

1. slavni grški učitelj govorništva za časa Horacija, skoraj gotovo Mecenatov varovanec: H.

2. sloviti zdravnik in ranocelnik za časa Juvenala: Iuv.; apel. = ranocelnik: Iuv.

3. grški kipar: Plin.

Hēraclēa (Hēraclīa) -ae, f

I. (Ἡράκλεια, sc. πόλις) „Heraklovo (Herkulovo) mesto“, Herakléja (Heraklíja), pogostno mestno ime, poseb.

1. mesto v Lukaniji ob reki Siris, tarent(in)ska naselbina, rojstno mesto slikarja Zevksisa (Zeuxis), znamenito po Pirovi bitki proti Rimljanom (l. 280): Ci., L., Mel., Plin., Fl., Front.

2. mesto na jugozahodni sicilski obali s pridevkom Mīnōa (Μινώα) Minosova = Kretska, ker je bila kretska naselbina: Ci., L., Mel.

3. Heraclea s priimkom Trāchīn (Trēchīn), ker se je sprva imenovala Trāchīn (Trēchīn), Trahinska (Trehinska) Herakleja, špartanska naselbina v tesal(ij)ski Ftiotidi pri Termopilah: L., Plin., Iust.

4. Heraclea v Bitiniji ob črnem morju, od tod njen pridevek Pontica (Pontska), miletska naselbina (zdaj Eregli): L., Iust.

5. Heraclea s pridevkom Sinticē ali Sintica ali ex Sintiis (Sintīs) Sint(ij)ska v grško-makedonski pokrajini Sintiki (Sinticē) ob desnem bregu reke Strimona (verjetno v bližini današnjega mesta Neo Petritsi): Ci., L. — Od tod ethnicon
a) grški Hēracleōtēs -ae, m (Ἡρακλεώτης) iz Herakleje, Heraklejec, Herakleot: Menander Varr., Plin., Dionysius ille Her. Ci., tractus Plin.; pl. Hēracleōtae -ārum, m Heraklejci, preb. Pontske Herakleje: Ci. ep., Plin. iun. Adj. Hēracleōticus 3 (Ἡρακλεωτικός) heraklejski: origanum, cancri Plin.
b) lat. Hēracleēnsis (Hēracliēnsis) -is, m iz Herakleje, Heraklejec: Ci.; v pl.: Ci. —

II. Hēraclēa Herakléja, grško žensko ime, npr. hčeri Hierona, Zoipovi soprogi (Zoippus): L.

Hermācreōn -ontis, m (Ἑρμακρέων) Hermákreont, grško moško ime: Ci.

Hermippus -ī, m (Ἕρμιππος) Hermíp, grško moško ime, poseb.

1. Ciceronov gostinski prijatelj: Ci.

2. grški življenjepisec iz Smirne: Plin.

3. grški pisatelj iz Berita, pisal za časa Hadrijana in Trajana o sanjah: Tert.

heroic¹ [hiróuik] pridevnik (heroically prislov)
junaški; zanosen (jezik); epski; nabuhel (stil, govor)
medicina drastičen

the heroic age junaško grško obdobje
heroic couplet epski distih
heroic verse grški in latinski heksameter; angleški jambski pentameter; francoski aleksandrinec

hippophobas -adis, acc. -ada, f (gr. ἱππόφοβάς) hipofobada = „konjski strah“, bot. rastlina, ki se je baje konji bojijo (od tod njeno grško ime), imenovana tudi Achaemenis (gl. Achaemenēs): Plin.

Hister (Ister) -trī, m (Ἴστρος) Híster (Íster), grško ime za Donavo, Rimljanom ime za spodnjo Donavo od železnih vrat do njenega ustja, Danuvius pa je zgornja Donava do Orşove, le pesniki ju nič ne razločujejo: V., L., Cu., Mel., Plin., Sil., Iust., Aur., Cl., ripa binominis Histri (ker se imenuje tudi Danuvius) O., Histro fallacior (ker je imel Hister mnogo vrtincev) Tert.; meton. = Podonavec: Cl. Od tod Histricī -ōrum, m Podonavci: Mel.