Franja

bambalear(se) majati se, gugati se, zibati se, opotekati se

basculer [basküle] verbe intransitif prekucniti se, prevrniti se; (za)gugati se, guncati se; figuré hitro preiti v; verbe transitif prevrniti, prekucniti

basculer dans l'opposition (hitro) preiti v opozicijo
basculer un wagonnet prekucniti, prevrniti vagonček

beccheggiare v. intr. (pres. becchēggio) gugati se, zibati se s prednjim in zadnjim delom (ladja, letalo)

bȉbati se bȉbām se zibati se, gugati se, pozibavati se, valoveti: teško joj se bibaju grudi; tiho se biba talas na moru

bob² [bɔb]

1. prehodni glagol
na kratko ostriči; lahno udariti, krcniti; (jegulje) loviti

2. neprehodni glagol
bingljati, gugati se, poskakovati; počeniti; zadevati se

to bob one's head z glavo se zaletavati
to bob a curtsy pokloniti se

brimbaler [-le] verbe transitif gugati sem in tja; zvoniti

brimbaler les cloches neprestano zvoniti; verbe intransitif premikati se sem in tja, gugati se, bingljati

chalouper [-pe] verbe intransitif majati se, gugati se

ciondolare

A) v. intr. (pres. ciondolo)

1. bingljati, gugati se, mahedrati

2. opotekati se (od utrujenosti, pijanosti)

3. ekst. pren. postopati, lenariti

B) v. tr. mahedrati, opletati s čim

jiggle [džigl]

1. prehodni glagol
na lahko stresati, drmati

2. neprehodni glagol
poskakovati, gugati se, zibati se

kippeln majati se, mit dem Stuhl: gugati se (na stolu)

klȁckati -ām
I. majati se v hodu: pešaci, natovareni ratnom spremom, pognuti i opuštenih ruku, klackali su lagano
II. klackati se gugati se: klackati se na klackalici, na stolici

lȉbati -ām
1. zibati se, majati se, gugati se: liba mi pod nogama
2. trepetati, drhteti: srce mi je libalo u tjeskobi

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

nod² [nɔd]

1. neprehodni glagol
kimati, pokimati; zakinkati, zadremati (često z off)
majati se (drevo v vetru), gugati se

2. prehodni glagol
prikimati komu, pritrditi

to nod to s.o. pokimati komu
a nodding acquaintance (with) bežno poznanstvo, bežen znanec, površno poznavanje
to nod one's farewells pokimati v slovo
we are on nodding terms samo pozdravljamo se
Homer sometimes nods tudi največji um se lahko kdaj zmoti

nūtō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glagol. *nuere)

1.
a) (o stvareh) vegati (se) na dve strani, nagibati se sem in tja, majati se, gugati se levo in desno, sem in tja, zibati se: ornus mutat V., rami pondere nutant O. se pripogibajo, se krivijo, nutant galeae L., nutare in casside cristae (sc. videntur) Sil., nutant turres Lucan., nutantes domūs Lucan., nutantia pondera Mart., nutans machinamentum T. gor in dol se premikajoča ročica vzvoda, nullo motu terrae nutavisse sedes suas T.; subst. pt. pr. pl. n.: nutantia fulcire Ap.
b) occ. α) ulekniti se, (u)kriviti se, (u)šibiti se, upogniti (upogibati se): huic vineae trium pedum altitudo excelsior nutat, ceteris a quinto, dum ne excedat hominis longitudinem iustam Plin. β) hoteti podreti se: mundi nutante ruina Lucan., casuram fatis sensit nutare ruinam Lucan. γ) (o osebah) z glavo (pri)kimati, (po)migati: capite nutant Pl., neque illa ulli homini nutet, nictet, adnuat Pl., ille nutat utroque caput Sil.; poseb. o zaspanih ljudeh: nutans, distorquens oculos H., summaque percutiens nutanti pectora mento O., nutans crebro capitis motu Suet.
c) (o ranjencu) pasti (padati), zgruditi se na tla: prostegere armis … nutantem vulnere civem Iuv. ki se je zgrudil na tla;
d) occ. ukazujoče (po)migati, namigniti (namigovati): nutat, ne loquar Pl.

2. metaf.
a) omahniti (omahovati), (za)majati se, ne stati trdno, znajti se (biti) v nevarnem položaju, znajti se (biti) v nevarnosti: nutans acies T., cum victoria nutaret Aur., moenia nutantia Romae Sil. šibko, tanto discrimine urbs nutabat T., nutantem rem publicam stabilire Suet., nutanti negotio consulere Amm.; od tod nutare in fugam Fl. obrniti (spustiti) se v beg.
b) omahniti (omahovati), neodločen postati (biti) v svoji sodbi: animus nutat huc atque illuc O., mihi Democritus … nutare videtur in natura (v svoji sodbi o naravi) deorum Ci., curis nutantem Colchida videt Val. Fl., pavor utroque nutat Stat., regum animos … hac nutare videt Stat. omahujoč nagibati se na to stran.
c) omahniti (omahovati), nezanesljiv biti (v zvestobi): primo Valerius Festus legatus studia provincialium cum fide iuvit; mox nutabat T., Galliae nutantes V., nutantis ac dubias civitates retinuit in fide Suet.

os-cillō -āre (etim. nedognana beseda) gugati se, zibati se, nihati: oscillum Santra dici ait, quod oscillant (po nekaterih izdajah oscellant), id est inclinent, praecipitesque afferantur Santra ap. Fest., oscillantes, ait Cornificius, ab eo quod os celare sint soliti personis propter verecundiam, qui eo genere lusus utebantur Fest.

plunge² [plʌndž]

1. prehodni glagol
potopiti, pogrezniti spustiti, vreči, pahniti (in, into v)
zariti (bodalo)
figurativno pahniti (koga v dolgove itd.), nagnati (državo v vojno); zakopati cvetlični lonček do roba v zemljo

2. neprehodni glagol
potopiti se, pogrezniti se (into)
planiti (v sobo), skočiti (v vodo); pogrezniti se v dolgove; planiti naprej (konj)
navtika gugati se (ladja); strmo padati (skala)
ekonomija hitro pasti (cene)
sleng lahkomiselno špekulirati ali staviti, hazardirati

schaukeln gugati se; beim Gehen: majati se; zibati se; ein Boot, eine Wiege: zibati (se); Technik nihati; wir werden das Kind/die Sache schon schaukeln to bomo že uredili, bomo že kako

schlingern [Schiffahrt] Schifffahrt zibati se, nagibati se; gugati se; figurativ majati se, an einen Ort: odmajati se

stampfen teptati, tolči; Maschine: butati; mit den Füßen: topotati; [Schiffahrt] Schifffahrt gugati se; Technik nabijati, phati; stampfen in zatolči v; phati, (z)mečkati; figurativ aus der Erde stampfen ustvariti čez noč