Franja

ἁμῇ, ἀμῇ adv. (ἁμῶς) nekako, na neki način; posebno v zvezi ἁμῇ γέ πῇ ali ἁμηγέπη nekako, takorekoč.

ἁμῶς adv. (ἁμός) okrep. ἁμῶς γέ πως nekako, kakorkoli.

ἀν-ωφέλητος 2 (ὠφελέω) brezkoristen τροφή, malopriden, izpriden τέκνα; brezploden, neobdelan γῆ.

ἀ-όριστος 2 (ὁρίζω) neomejen, nedoločen, negotov, γῆ nerazdeljen, sporen.

Ἀπία, γῆ Peloponez, os. Argolida.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἀργέω (ἀργός) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; γῆ ἀργοῦσα neobdelana zemlja. 2. ἀργεῖταί τι zanemarja, opušča se kaj.

ᾱ̓ργός² 3 in 2 (od ἀϝεργός) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, ῥῆμα prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestorjen, neobdelan γῆ, χώρα. – adv. ἀργῶς leno, mlačno.

ἄ-στυ, εος, εως, τό [Et. kor. wes, bivati; nem. ge-wes-en, war, das Wesen] glavno mesto, pos. Atene; ἄστυδε v mesto.

ἄ-τμητος 2 (τέμνω) 1. neodrezan, neopustošen γῆ. 2. nerazdelen, nedeljiv.

Ἀττική, ἡ 1. Atika γῆ. 2. Atenjanka γυνή; adi. Ἀττικός 3 atiški.

βαθύ-γαιος, ion. -γεος (γῆ) z debelo zemljo, rodoviten.

βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.

γᾶ dor. = γῆ.

γαῖα, ἡ ep. poet. = γῆ, ion. γέα zemlja; pers. Γαῖα = Tellus (boginja zemlje).

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

γεωμετρέω (γῆ, μετρέω) (iz)merim zemljo.

γεω-μέτρης, ου, ὁ (γῆ, μετρέω) zemljemerec.

γεω-πέδιον, τό, ion. = γή-πεδον zemljišče, imetje.