Franja

šíveta šívētā s mn. (t. šive, perz.) v drobne kite spleteni lasje kot frizura: jedna glava trideset šiveta

búbi

búbi frizura bobbed hair; shingled hair
imeti búbi frizuro to have one's hair shingled

búbi adj. inv.
bubi frizura capelli alla maschietta
bubi ovratnik colletto alla paggio

dolgi lasje srednji spol množina lange Haare
frizura za dolge lase die Langhaarfrisur
|
dolgi lasje, kratka pamet lange Haare, kurzer Verstand

frange [frɑ̃ž] féminin franža, resa, resica; rob, obšiv

coiffure féminin à frange poni frizura

frufru samostalnik
(frizura) ▸ frufru

garçonne tujka franc. f invar. moderno, samostojno, neodvisno dekle:
capelli alla garçonne bubi frizura, fantovska frizura

maschietta f sodobno dekle:
capelli alla maschietta fantovska frizura

modêren (-rna -o) adj.

1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna

2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna

3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna

4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna

5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno

mohikanski pridevnik
1. (o Mohikancih) ▸ mohikán
2. (o frizuri) ▸ mohikán

napráviti (-im) | naprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare

2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare

B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

3. star. avviarsi; andare, correre dietro

pankovski pridevnik
1. (o glasbi) ▸ punk
2. (o stilu) ▸ punk

páž paje m

paževska frizura melena f corta

peinado načičkan, polizan, gizdavo oblečen

peinado m frizura, nakit v laseh
hacerse el peinado počesati se

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

póni (konjiček) pony m (pl poneys)

poni frizura melena f con flequillo

rép queue ženski spol

lisičji rep queue de renard, botanika vulpin moški spol, amarante ženski spol, queue-de-renard ženski spol, (žaga) (scie ženski spol) égoïne ženski spol
konjski rep (frizura) queue de cheval
20 repov živine vingt têtes de bétail
brez repa sans queue
z repom mahati, migati remuer la queue, (oseba) se tortiller, familiarno tortiller des hanches, figurativno frétiller
stisniti rep med noge (figurativno) serrer la queue entre les jambes
to nima ne glave ne repa cela n'a ni queue ni tête

rèp cola f ; rabo m

lisičji rep cola de zorra
pet repov živine cinco cabezas de ganado
konjski rep (frizura) cola de caballo
migati z repom mover la cola, colear, menear el rabo
to nima ne glave ne repa eso no tiene pies ni cabeza
stisniti rep med noge irse con el rabo entre piernas
stopiti komu na rep dar un pisotón a alg, pisar un callo a alg

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

skuštran pridevnik
(razmršen) ▸ kócos, borzas, torzonborz