Franja

frêle [frɛl] adjectif slaboten, šibek, nežen, fin; krhek; figuré minljiv

frêles espérances šibko upanje

*huppé, e [üpe] adjectif čopast; figuré, familier bogat, fin, imeniten, odličen

les plus huppés y sont pris (figuré) temu vsi nasedejo

kônec fin ženski spol , bout moški spol ; (skrajni) extrémité ženski spol ; terme moški spol , terminaison ženski spol , clôture ženski spol , conclusion ženski spol , achèvement moški spol

na vseh koncih in krajih de tous (les) côtés, de toutes parts, partout
biti na koncu svojih moči être au bout de ses forces
pri koncu biti être près de sa fin, toucher à sa fin
od konca do kraja du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
do konca à fond, minutieusement, tout à fait, entièrement, radicalement
moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout
tega ni ne konca ne kraja cela ne finit jamais, cela n'a jamais de fin
konec dober, vse dobro tout est bien qui finit bien

kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

skrajni konec último extremo m
konec januarja a fines de enero
konec meseca a fines (ali últimos) de mes
na koncu al final
napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
iti h koncu tocar a su fin
napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
privesti do srečnega konca llevar a feliz término
moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
vsega je konec todo está perdido
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
konec vzeti perecer
na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra

kráj² (konec) (časovno) fin m ; término m ; (končanje) terminación f

od kraja al principio
(že) takoj od kraja ya desde el principio
na vseh koncih in krajih por doquiera, en todas partes
biti pri kraju (o zalogah, močeh) agotarse, estar agotado
z njim gre h kraju está muriéndose, está para morir; fam está en las últimas
biti pri kraju s svojo pametjo no saber, ya que decir (ali contestar)
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar; esto es inacabable, fam aquí hay tela para rato
iti h kraju tocar a su fin, acabarse, fig extinguirse, (zmanjkovati) ir escaseando
napraviti kraj čemu poner término a, dar fin a

kràj (konec) bout moški spol , fin ženski spol , extrémité ženski spol , terme moški spol ; bord moški spol , bordure ženski spol , lisière ženski spol , marge ženski spol , limite ženski spol , borne ženski spol , terminaison ženski spol

od kraja au début, d'abord, au commencement
od konca do kraja du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
do kraja entièrement, tout à fait, complètement, à fond, radicalement
biti pri kraju tirer (ali toucher) à sa fin, prendre fin
tega ni ne konca ne kraja cela n'en finit pas
brez kraja sans bornes, sans limites, infiniment
na vseh koncih in krajih en tous lieux, partout

mívka sable moški spol fin (de rivière)

mundus¹ 3, adv. -ē in munditer

1. čeden, snažen, brhek, (gosposko) ličen, nališpan, nakičen: nil videtur mundius Ter., cena, suppellex H., liber pumice mundus H., homo Ci., Menander Pr., in suo quaeque loco sita munde Pl., parum munde et parum accenter Sen. ph., quam mundissima purissimaque fiat Ca., quom sedulo munditer nos habemus Pl.; kot graja: cultus iusto mundior L. preveč lično; pesn.: loca navibus munda Enn. fr. olepšani; subst.: instrumenta in mundum recepta pozni Icti. na čisto prepisana.

2. occ.
a) prazničen, pražnji, boljši, fin: annona, panis Lamp.
b) (kakor merus) čist, pristen, pravi: scabies famesque mundae Cat., laurus Mart.
c) (o izražanju) ličen, prijeten, prikupen, ljubek, mičen, uglajen, prefinjen: verba O., versūs, quibus mundius nihil reperiri puto Gell., munde facti versūs Gell.
d) adv. vljudno, pošteno, spodobno, dostojno, kakor je prav: parum munde et parum decoriter Sen. ph., munditer dicere Ap.

nabrísan (prebrisan) rusé, fin, malin, retors, roué, madré , familiarno finaud, roublard

nabrít subtil, avisé, fin, astucieux, rusé, matois, roué

namén intention ženski spol , dessein moški spol , fin ženski spol , but moški spol , objet moški spol , vue ženski spol , visée ženski spol

brez slabega namena sans mauvaise intention, sans méchanceté, sans penser à mal
z namenom, da dans l'intention (ali le dessein, le but) de, en vue de
samo sebi namen fin en soi
skrit namen arrière-pensée ženski spol, dessein caché (ali secret, inavoué)
življenjski namen but de la vie (ali de l'existence)

namèn intención f ; fin m ; propósito m ; objeto m

v ta namen a ese fin
brez slabega namena sin mala intención
v miroljubne (dobrodelne) namene para fines pacíficos (benéficos)
z najboljšim namenom con la mejor intención
s trdnim namenom con la firme determinación
z namenom, da ... con la intención (ali el objeto ali el fin) de (nedoločnik)
imeti namen, da ... tener (la) intención de (nedoločnik)

néhanje cessation ženski spol , fin ženski spol ; (življenje, delo, prizadevanje) vie ženski spol , travail moški spol , efforts moški spol množine

brez nehanja sans cesse, sans relâche, sans arrêt, continuellement
dejanje in nehanje les faits et gestes

nice [náis] pridevnik (nicely prislov)
fin, nežen
pogovorno okusen, slasten (hrana)
pogovorno prijeten, prijazen (to s.o.)
pogovorno čeden, lep, privlačen, simpatičen
ironično krasen; izbirčen (about, in)
točen, tankovesten, skrben, pedanten, precizen (in doing s.th.)
figurativno kočljiv, občutljiv, rahel (običajno z not)
spodoben

a nice mess lepa kaša
nice and fat lepo debelo
nice and warm prijetno toplo
to have a nice ear imeti oster sluh
a nice point kočljiva zadeva
nice and nice precej
not a nice song nespodobna pesem

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

ostroúmen clairvoyant, sagace, perspicace, pénétrant, fin, subtil; ingénieux, spirituel, plcin d'esprit

ostrovíden qui a la vue perçante; clairvoyant, lucide, pénétrant, fin ; figurativno perspicace, sagace; ingénieux

odgovornost ga je naredila ostrovidnega la responsabilité l'a rendu perspicace

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

plavút fin

hrbtna (repna) plavút dorsal (caudal) fin

prebrísan malin, astucieux, plein d'astuce, futé, rusé, fin, roué, finaud, retors, débrouillard, roublard ; familiarno ficelle, madré, matois ; popularno marle, mariol

prebrisan kmet, politik paysan moški spol, politicien moški spol retors
prebrisana ženska diablesse ženski spol, fine mouche ženski spol