Franja

Zadetki iskanja

  • aimant [ɛmɑ̃] masculin magnet

    aimant en fer à cheval, en forme de barreau podkvast, paličast magnet
  • allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

    s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
    s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
    allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
    ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata
  • armé, e [arme] adjectif oborožen; odvit (bomba), napet (revolver); figuré opremljen (de z); technique armiran

    ciment masculin, béton masculin armé armirani beton
    forces féminin pluriel armées oborožene, vojne sile
    canne féminin armée d'une pointe de fer z železno konico okovana palica
    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    vol masculin à main armée roparska tatvina (z orožjem)
  • armer [arme] verbe transitif oborožiti; opremiti; technique ojačiti, armirati

    s'armer oborožiti se
    armer les recrues oborožiti rekrute
    armer un fusil napeti petelina pri puški
    armer un canon nabiti top
    armer le béton armirati beton
    armer un navire opremiti ladjo
    armer de fer okovati, ojačiti z železom
    armer quelqu'un chevalier (histoire) poviteziti koga
    armer quelqu'un contre un autre koga ščuvati k odporu proti komu drugemu
    s'armer de tout son courage ves svoj pogum zbrati
    s'armer de patience oborožiti se s potrpežljivostjo
  • attirer [atire] verbe transitif privlačiti, pritegniti; (z)vabiti; potegniti za seboj

    s'attirer nakopati si; dobiti
    l'aimant attire le fer magnet privlači železo
    cette conduite lui attirera des ennuis to vedenje mu bo nakopalo nevšečnosti
    elle s'est attiré des reproches nakopala si je očitke
    attirer l'attention sur pritegniti pozornost na
    attirer quelqu'un par des caresses prilizovati se komu
    attirer tous les cœurs osvojiti vsa srca
    attirer quelqu'un par des promesses vabiti, mamiti koga z obljubami
    un malheur en attire un autre (proverbe) nesreča redko sama pride
  • balcon [balkɔ̃] masculin balkon, mostovž; théâtre balkon; balkonska ograja; aéronautique pilotov vzvišen sedež v letalu

    balcon en fer forgé balkonska ograja iz kovanega železa
    places féminin pluriel, fauteuils masculin pluriel de balcon balkonski sedeži
    se mettre au balcon sesti na balkon
    être accoudé au balcon biti naslonjen na balkonsko ograjo
  • barbelé, e [barbəle] adjectif bodičast; masculin bodeča žica

    fil masculin de fer barbelé bodeča žica
    camp masculin de prisonniers entouré de barbelés z bodečo žico obdano taborišče ujetnikov
  • barème [barɛm] masculin knjiga z izdelanimi računi; hitri računar; tabela tarif, cen; cenik

    barème des tarifs des chemins de fer tabela železniških tarif
    barème de conver-sion tabela za preračunavanje
  • barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

    barre fixe telovadni drog
    barre de chocolat rebro čokolade
    barres parallèles bradlja
    barre d'or palica zlata
    barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
    barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
    assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
    avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
    être à la barre biti pri krmilu
    c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
    être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
    (commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
    avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
    tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
    donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
    traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče
  • battre* [batr]

    1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

    battre le beurre mesti, delati surovo maslo
    battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
    battre le briquet prižgati vžigalnik
    battre les buissons skušati kaj dobiti
    battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
    battre les cartes mešati karte
    battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
    battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
    battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
    battre la flemme (figuré, familier) lenariti
    battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
    battre la mesure udarjati, dajati takt
    battre à mort do smrti pretepsti
    battre monnaie kovati denar
    battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
    battre le pavé pohajkovati, postopati
    battre comme plâtre pošteno premlatiti
    battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
    battre un record potolči rekord
    battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
    battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
    battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
    battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

    2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

    battre des ailes plahutati (s krili)
    battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
    battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
    battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
    battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
    battre des mains ploskati
    battre des paupières mežikati
    battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
    le cœur me bat srce mi močno bije
    cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
    mes tempes battent v sencih mi kljuva
    mes cils battent trepalnice mi trzajo

    3.

    se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
    prêt à se battre pripravljen za boj
    se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
    je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
    se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
    se battre en duel dvobojevati se
  • billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

    billet d'aller et retour povratna vozovnica
    billet d'avion letalska vozovnica
    billet blanc prazna glasovnica
    billet de confession spovedni listek
    billet doux ljubezensko pisemce
    billet de faveur brezplačna vstopnica
    billet de loterie srečka
    billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
    billet d'invitation vabilo
    billet collectif, de groupe skupna vozovnica
    billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
    billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
    billet couchette vozovnica za ležalnik
    billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
    billet d'entrée vstopnica
    billet gagnant srečka, ki je zadela
    billet de quai peronski listek
    billet de santé zdravstveno potrdilo
    billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
    billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
    billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
    billet à vue menica na pokaz
    prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
    poinçonner le billet preluknjati vozovnico
    mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
    je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
    je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
    billet (de banque) bankovec
  • carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

    carte d'abonnement abonentska karta
    carte d'admission, d'entrée vstopnica
    carte d'alimentation živilska karta
    cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
    carte blanche neomejeno pooblastilo
    carte de chemin de fer železniška vozovnica
    carte de circulation železniška krožna vozovnica
    d'échantillons karta vzorcev
    carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
    carte d'électeur volilna izkaznica
    carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
    carte d'entrée vstopnica
    carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
    carte d'étudiant študentovska izkaznica
    carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
    carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
    c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
    carte géographique zemljevid
    carte grise avtomobilski lastniški list
    carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
    carte d'identité osebna izkaznica
    carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
    carte (à jouer) igralna karta
    carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
    carte-lettre féminin dopisnica zalepka
    carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
    carte météorologique vremenska karta
    carte marine pomorski zemljevid
    carte murale stenska karta
    carte permanente permanentna karta
    carte pneumatique pnevmatični telegram
    carte postale dopisnica
    carte postale illustrée razglednica
    carte en relief reliefna karta
    carte-réponse dopisnica z odgovorom
    carte (de restaurant) jedilni list
    carte rose šoferska, vozniška izkaznica
    carte routière karta cest
    carte syndicale sindikalna izkaznica
    carte de travail(leur) delavska izkaznica
    carte universelle svetovni zemljevid
    carte des vins karta, lista vin
    carte (de visite) vizitka, posetnica
    carte-vue féminin razglednica
    château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
    jeu masculin de cartes igra s kartami
    lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
    partie féminin de cartes partija, igra s kartami
    tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
    tour masculin de cartes umetnija s kartami
    à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
    d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
    avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
    à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
    avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
    battre les cartes mešati karte
    brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
    connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
    construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
    couper les cartes privzdigniti karte
    couper une carte prevzeti kako karto z adutom
    consulter la carte pogledati jedilni list
    distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
    donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
    faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
    faire cartes égales imeti enako število vzetkov
    faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
    filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
    jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
    jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
    jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
    manger à la carte jesti po jedilnem listu
    perdre la carte (figuré) zmesti se
    prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
    retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
    on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
    tirer les cartes vedeževati iz kart
  • C.F.E. abbréviation Chemins de Fer Européens
  • chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

    animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
    paroles féminin pluriel chaudes tople besede
    chaud! chaud! hitro! hitro!
    attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
    il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
    avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
    je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
    cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
    il fait chaud toplo, vroče je
    il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
    faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
    manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
    mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
    pleurer à chaudes larmes bridko jokati
    prendre chaud dans la course segreti se v teku
    tenir chaud à quelqu'un greti koga
    tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
    je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
    le rendre tout chaud takoj se maščevati
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče
  • chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

    chemin battu shojena pot (tudi figuré)
    chemin carrossable vozna pot
    chemin côtier obalna pot
    chemin creux pot skozi sotesko
    chemin de (la) croix križev pot
    chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
    chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
    chemin de fer železnica
    par chemin de fer po železnici, z železnico
    prendre le chemin de fer peljati se z železnico
    chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
    de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
    chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
    chemin de fer funiculatre žična železnica
    chemin de fer métropolitain mestna železnica
    chemin de fer de montagne gorska železnica
    chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
    chemin de fer surélevé nadcestna železnica
    chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
    chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
    chemin forestier gozdna pot
    chemin montant klanec
    chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
    chemin de piétons pešpot
    chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
    chemin rural poljska pot
    chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
    chemin de table podolžen namizni prtič
    chemin de traverse prečna pot
    chemin vicinal občinska pot
    chemin du village pot, ki pelje v vas
    en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
    par voie et par chemin z vsemi sredstvi
    vieux comme les chemins zelo star
    bout masculin de chemin kos poti
    coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
    croisée féminin de chemins razpotje, križišče
    grand chemin glavna prometna cesta
    voleur masculin de grand chemin cestni ropar
    deux heures de chemin dve uri hoda
    aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
    aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
    aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
    ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
    s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demander le chemin vprašati za pot
    s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
    emprunter un chemin uporabljati pot
    être en chemin de nameravati
    être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
    être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
    être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
    être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
    faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
    faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
    faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
    se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
    se mettre en chemin iti na pot
    passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
    rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
    rester en chemin ostati na poti
    tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
    se tromper de chemin zaiti, zabloditi
    trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
    tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
    qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje
  • cinis -eris, m redko f (gr. κόνις)

    1. pepel sploh (favilla je sipek pepel, poseb. še tleči pepel): in lignis si flamma latet fumusque cinisque Lucr., cinerem immundum iactare per agros V., cinerem et sopitos suscitat ignīs V., dilabi in cinerem H., Lact. upepeliti, redire in cinerem Plin., cin. lixivius Plin. ali lixivia Col. lug, corporis favillam ab reliquo separant cinere Plin.; pepel se je rabil za čiščenje posode: cineris frictio Arn.; od tod preg.: huius sermo haud cinerem quaeritat Pl. njegovemu govoru ni treba pepela ali luga = njegov govor je vljuden, dostojen; pesn. pl. nam. sg.: fer cineres V., postquam collapsi cineres et flamma quievit V.; pren.: incedis per ignes suppositos cineri doloso H.

    2. pepel sežganih mrtvecev, mrliški pepel: Val. Fl., Q., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci. = umrlemu sinu, obsecravit per fratris sui mortui cinerem Ci., cineres operti matris H., minxerit in patrios cineres H., libabat (Hectoris) cineri Andromache V., cineri sua dona ferebant V., ut... mutam nequiquam adloquerer cinerem Cat., non (hic mihi) soror, Assyrios cineri quae dedat odores Tib., Lolliae Paullinae cineres reportare T., transferre matris fratrisque cineres Suet.; pesn.
    a) = smrt: post cineres V., Mart., quodque cinis paucis, hoc mihi vita dedit Mart.
    b) pepel = oseba po smrti: donec cinis iniuriosis aridus ventis ferar H., mea cum muto fata querar cinere Tib., nunc non cinis ille poetae felix? Pers., cedo invidiae, dummodo absolvar cinis Ph. po smrti, kot mrtvec.

    3. kup pepela, pepelišče, razvaline: barbarus heu! cineres insistes victor H. pogorišče, Iliaci cineres V., cineres patriae insedisse supremos V., incendia gentes in cinerem vertunt O., nisi... patriae miserandam scelerati viderint cinerem Corn. Od tod

    4. pren. pepel kot znak uničenja, poguba, propast, uničenje: cinis urbis patriae ali deflagrati imperii Ci., in (ad) cinerem collabi Val. Max., Arn.; pogosto v govornih zasukih, kakor: ego deos quaeso,... omne id ut fiat cinis Pl. da se upepeli = da se uniči, omne vertere in fumum et cinerem H. = vse pognati, in cinerem et liquidas munera vertere aquas Tib., utinam... in cineres Ars mea versa foret! O., in cinerem (cineres) dare aliquid Sen. tr. upepeliti = uničiti, Troia virûm atque virtutum omnium cinis Cat. grob.
  • cisailler [sizaje] verbe transitif od-, prerezati s škarjami

    cisailler des fils de fer barbelés prerezati žične ovire
    (familier) cisailler quelqu'un koga po nerodnosti v obraz urezati
  • clôture [klotür] féminin ograda; plot; figuré zaključek, konec; (= séance féminin de clôture) zaključna seja; religion klavzura

    en clôture pri borznem zaključku
    clôture annuelle des livres (commerce) letni zaključek
    clôture du bilan, des comptes, de l'exercice zaključek bilance, računov, poslovnega leta (letni zaključek)
    clôture à claire-voie, en fil de fer mrežasta, žična ograja (plot)
    clôture des magasins zapiranje trgovin
    demander la clôture (des débats) predlagati zaključek (debate)
    clôture! konec debate!
  • clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

    les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
    clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
    clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
    clou de fantaisie krasilni žebelj
    clou (de girofle) nageljnova žbica
    clou de tapisserie tapetniški žičniki
    vieux clou star bicikel ali avto
    des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
    compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
    enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
    planter son clou udobno, po domače se nastaniti
    il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
    il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
    il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
    mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
    river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
    cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
    cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
    traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
    un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija
  • C.M.P. abbréviation Chemin de Fer Métropolitain de Paris