zdrdráti (-ám)
A) perf.
1. strepitare
2. passare sferragliando
3. tr. snocciolare; spiattellare:
zdrdrati pesem snocciolare la poesia
B) zdrdráti se (-ám se) perf. refl. parlare a lungo, fino a perdere il fiato; sgolarsi
Zadetki iskanja
- zvŕhati (-am) perf. knjiž. colmare, riempire fino all'orlo
- bétvica (-e) f
1. dem. od betva briciolino; goccino;
zapravil je vse premoženje do zadnje betvice ha dilapidato il patrimonio fino all'ultima briciola
2. bot. stelo
3. anat.
lasna betvica fusto del capello - bòj (bôja) m
1. lotta, combattimento; battaglia:
oborožen boj lotta armata
krvav boj lotta cruenta
boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
pasti v boju cadere combattendo
2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
politični boj lotta politica
boj med mnenji scontro di opinioni
razredni boj lotta di classe
3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
volilni boj campagna elettorale
boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale
4. šport. gara, disputa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smrtni boj agonia
biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
boj za naslov la disputa di un titolo
hist. investiturni boj lotta per le investiture
boj proti mamilom guerra contra la droga - bolj [ò]
1. prej: eher, mehr (bolj lačen kot sit mehr hungrig als satt; bolj majhne postave eher klein; bolj praktične narave mehr/eher praktischer Natur); precej: ziemlich (bolj v letih ziemlich bejahrt)
2. stopnjevanje pomena: mehr, höher (bolj zadolžen höher verschuldet), stärker (bolj osvetljen stärker beleuchtet)
3. bolj, najbolj: s primerjalnikom (bolj zapleten komplizierter, bolj razumljiv verständlicher, bolj zdrav gesünder)
4.
bolj naprej/nazaj/zadaj weiter nach vorne, nach hinten/hinten
vse/vedno bolj immer mehr
bolj in bolj mehr und mehr, noch und noch, Schritt um Schritt
bolj ali manj mehr oder weniger
čim bolj je (mehr, gesünder …)
tem bolj/toliko bolj um so mehr, um so (gesünder …)
še bolj in noch stärkerem Maße
bolj kot kdaj (prej)/bolj kot sploh kdaj mehr denn je
bolj papeški od papeža päpstlicher als der Papst
narediti bolj grobo/fino vergröbern/verfeinern - boríti se (-ím se) imperf. refl.
1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue
2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno
3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco - brusi|ti (-m) schleifen (fino feinschleifen, vzbočeno hohlschleifen); schärfen; wetzen (tudi figurativno)
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
figurativno pete brusiti spurten, wetzen - cedilo samostalnik
(kuhinjski pripomoček) ▸ szita, szűrő, szűrőedénygosto cedilo ▸ sűrű szövésű szitafino cedilo ▸ finom szitakovinsko cedilo ▸ fémszitapretlačiti skozi cedilo ▸ szitán átpasszírozprecediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűrodcediti na cedilu ▸ kontrastivno zanimivo szűrőben lecsepegtetSkozi gosto cedilo precedimo in pretlačimo sadno kašo v skledo. ▸ A gyümölcskását sűrű szövésű szitán egy tálba passzírozzuk.
Testenine odlijte, oplaknite in na cedilu odcedite. ▸ A tésztát leszűrjük, leöblítjük és lecsepegtetjük. - cvetéti (-ím) imperf.
1. fiorire
2. pren. fiorire; essere nel pieno rigoglio; prosperare:
trgovina je cvetela fiorivano i commerci
3. pren. (cefrati se) sfilacciarsi, stracciarsi, logorarsi (vestito):
pren. rožice ji ne cvetijo non vive certo in un letto di rose
pren. od zadrege so mu uhlji cveteli dall'imbarazzo è diventato rosso come un peperone, fino alla cima delle orecchie - délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil
duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them - díh (-a) m
1. respiro:
pridrževati dih trattenere il respiro
2. fiato:
jemati dih togliere il fiato
3. knjiž. alito; soffio:
pomladni dih il soffio della primavera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čakati brez diha aspettare col fiato sospeso
pren. do zadnjega diha fino all'ultimo respiro
v tem ni niti diha resnica non vi è neanche un briciolo di verità - dihljáj (-a) m respiro:
pren. do zadnjega dihljaja fino all'ultimo respiro
pren. biti v zadnjih dihljajih agonizzare, essere agli estremi - dnò (-à) n
1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume
2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale
3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo
4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - dočákati (-am) imperf.
1. (finir col) conseguire, ottenere, raggiungere:
končno smo dočakali mir! finalmente è venuta la pace
2. vivere, raggiungere:
dočakati visoko starost raggiungere una tarda età
tako je slab, da bo jutra težko dočakal sta così male che difficilmente vivrà fino al mattino
3. pren. ricevere, accogliere
PREGOVORI:
kdor čaka, dočaka il tempo viene per chi lo sa aspettare; con la pazienza si vince tutto - drèk (drêka) m vulg.
1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci
2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo
3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
me pa res drek briga non mi importa un fico secco
(za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
(za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse en drek fa lo stesso
biti za en drek non valere un fico secco
pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla - drôbno
A) adv.
drobno hoditi camminare a piccoli passi
drobno pokašljevati tossicchiare
drobno pršeti piovvigginare
B) n
na drobno kupovati, prodajati comprare, vendere al minuto, al dettaglio
trgovina na drobno negozio al dettaglio
na drobno mleti macinare fino fino - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - fín (-a -o) adj.
1. fine, signorile:
fina dama una signora fine
fina družba ambiente fine
iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore
2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
fino blago roba fine
kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
fin vonj profumo fine
fin zrak aria fine, pura
fina šala battuta fine, spiritosa
3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
fine poteze (obraza) lineamenti fini
4.
fina mehanika meccanica di precisione
fino brušenje levigatura, molatura fine
5. (zelo droben, tenek) fine:
fin pesek sabbia fine
fina moka farina fine
grad. fini omet stabilitura - ganíti (-em)
A) perf.
1. commuovere, impietosire, intenerire; knjiž. muovere:
ganiti do solz commuovere fino alle lacrime
2. (premakniti) muovere:
pren. niti z mezincem ne ganiti non muovere un dito
B) ganíti se (-em se) perf. refl.
1. muoversi:
dajmo, ganimo se su, muoviamoci
2. pren. (oditi) andarsene