Franja

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

bimē(n)stris -e, abl. -ī, (pesn.) tudi -e (bi in mēnsis) dvomesečen, dva meseca star ali trajajoč: porcus H., porca O., consulatus Plancus in Ci. ep., Suet., stipendium L., triticum Plin., stella Plin. ki je dva meseca na istem mestu, spatium Aus.

bīniō -ōnis, f (bīnī) število po dva: Isid.

bipedālis -e (bi in pēs) dva čevlja (= ²/₃ m) dolg (širok, debel, globok): Ca., Vitr. idr., materia, tigna, trabes C., modulus H.

bipedāneus 3 (bi in pēs) dva čevlja (= ²/₃ m) dolg (širok, debel, globok), dveh čevljev: altitudo, latitudo, scrobs, spatia Col., pastinatus Plin.

bipennis -e (bi in penna)

1. dvokrilen: passerculus Varr. ap. Non., insectum Plin.

2. pren. dvorezen: securis Varr. ap. Non., ferrum V.; nav. subst. bipennis -is, acc. -em, abl. -ī in pesn. -e, f (sc. securis) dvorezna sekira, dvoreznica: formam totius Britanniae... bipenni assimulavere T., victimaque admotae stabat subiecta bipenni Sil.; bojna dvorezna sekira: valida, caelata argento V., lata O., Thermodontiaca malles cecidisse bipenni O., armati bipennibus Cu.; tesla ali drevnica v dva seka: Luc., Varr. ap. Non., Ph., ilex tonsa bipennibus H.; met. v pl. seki (zamahi) z dvorezno sekiro ali drevnico: ornus ferro accisa crebrisque bipennibus V. — Soobl. bipinnis (bi in pinna = penna).

biréacteur [-reaktœr] masculin letalo na dva reaktorja

blȉzānka ž
1. dvojčica: -e su Zora i Danica, jednog rasta i jednoga lica
2. dva zrasla sadeža: -e su dva ploda, npr. šljive koje su srasle u jednu

blízniti (se) blîznī (se) povreči dvojčke, dva mladiča, roditi dvojčke: ovce se blizne; sreća je to kad čovjeku krmača blizni a žena trojani, reče se u ironiji

bragóc m (mlet. bragozo) bragoc, ribarska jedrenjača sa dva jarbola

brána ž
1. brana, drljača: Zesena, železna; vlačiti njivo z -o
2. dijal. razmak izmedu dva stuba kod gorenjske sušilice koja se zove kozolec

bundle¹ [bʌ́ndl] samostalnik
sveženj, cula, butara; zavitek, omot
ameriško dva risa papirja (1000 pol)

to be a bundle of nerves biti skrajno nemiren, živčen, občutljiv

cepíšče s
1. raskršće, mjesto gdje se na otvorenoj pruzi račvaju dva kolosijeka
2. mjesto na tijelu gdje se uštrca vakcina, cjepivo

chain-coupling [čéinkʌpliŋ] samostalnik
železnica veriga, ki veže dva vagona

četvoròvolica ž voz sena, ki ga peljeta dva para volov

čȉft m (t. čift) dva ista ali podobna predmeta, par: za pas meće dva čifta pušaka

člének -nka m
1. članak, zglob, zglavak: zapestni členek; prsti so mu pokali v -ih
2. članak, gležanj: do -ov gaziti blato
3. karika, biočug, beočug: -i verige
4. članak, stabljika između dva čvora
5. partikula, riječca

dédoublement [-bləmɑ̃] masculin razdelitev v dva dela, razpolovitev; polovica

didactyle [-daktil] adjectif, zoologie dvoprsten, ki ima dva prsta

diérèse [dierɛz] féminin diereza, delitev dvoglasnika na dva samoglasnika; premolk v verzu; médecine ločitev, oddelitev (zdravega od bolnega-tkiva)